Project Empath

EMPATH

S projektom želimo prispevati k ozaveščanju o spolnih stereotipih ter prevladujočih tradicionalnih moških normah

(ki lahko mnogokrat vodijo v neustrezne vzorce vedenja)

Analiza stanja

Kaj je pokazala EMPATH
analiza stanja?*

V nasprotju s srednješolskimi učitelji_icami in zlasti univerzitetnimi učitelji_icami večina študentov meni, da so moški po naravi boljši vodje kot ženske (71 %), da so bolj nagnjeni k tveganju kot ženske (71 %), da je tekmovalnost bolj v naravi moških kot žensk (65,4 %) in da je zmaga bolj pomembna za moške kot za ženske (52 %).

Posamezni dijaki še vedno verjamejo, da tradicionalne spolne vloge narekuje narava, da so moški superiorni, tekmovalni in dominantni v javnih in zasebnih odnosih; menijo tudi, da bi morali biti moški privzeto plačani več. Plačano delo je zaznano kot domena moških, neplačano gospodinjsko delo pa kot domena žensk. Tradicionalno delitev vlog med spoloma reproducirajo tudi ženske. Tudi učitelji_ice, ki so kritični do tradicionalnih vlog spolov, priznavajo, da bi se, npr. tudi ženske počutile neprijetno, če bi njihovi možje zaslužili manj.

*Analiza stanja je bila opravljena preko izvedbe fokusnih skupin ter anketnega vprašalnika z dijaki in dijakinjami ter srednješolskimi in visokošolskimi profesorji in profesoricami.

Velika večina dijakov (90 %) meni, da ženske zavračajo spolne odnose, ker si jih preprosto ne želijo, več kot četrtina dijakov pa meni tudi, da ženske to počnejo kot del flirtanja ali ker želijo, da moški nadaljujejo z njimi (v obeh primerih 26 % vprašanih). Poleg tega jih skoraj petina (20 %) meni, da ženske zavračajo spolne odnose z namenom draženja, 18 % jih to vidi kot način manipuliranja z moškimi, 14 % pa jih meni, da ženske zavračajo spolne odnose, ker se igrajo težko dosegljive.

Podatki iz anketnega vprašalnika razkrivajo, da heteronormativnost in heteroseksualnost še vedno prevladujeta v družbenih pogledih na spolnost, zlasti med mladostniki in deloma tudi učitelji. Vloge spolov v spolnosti se prav tako ujemajo s tradicionalnimi normami, pri čemer se tako fantje kot dekleta držijo vnaprej določenih vlog. Medtem ko večina anketirancev razume, da “ne”, v smislu spolne privolitve pomeni “ne”, nekatere skupine, zlasti fantje, zaznavajo dvoumnost v zavrnitvi spolnosti.

Večina anketirancev in anketirank se strinja, da je dobro da imajo bližnje osebe, s katerimi se lahko posvetujejo, kadar se znajdejo v stiski. Večina učiteljev_ic zavrača trditev, da za moške ni primerno, da prosijo za pomoč, tudi kadar jo potrebujejo, vendar se skoraj 20 % dijakov in dijakinj s tem še vedno strinja. Obstajajo precejšnje razlike glede na spol: 23 % fantov se s tem strinja ali popolnoma strinja, medtem ko jih še 20 % ni popolnoma prepričanih. Večje razlike med dijaki_injami in učitelji_icami so tudi pri trditvi da nikoli ne prosijo za pomoč: medtem ko se več kot 80 % učiteljev_ic s to trditvijo ne strinja, se več kot 30 % dijakov_inj se s tem strinja, pri čemer se kar 43 % fantov se s tem strinja ali popolnoma strinja.

Večina anketirancev prepoznava prednosti iskanja pomoči pri zaupanja vrednih osebah, čeprav se nekateri dijaki še vedno strinjajo, da bi se morali moški izogibati iskanju pomoči. Dijaki pogosteje kot učitelji verjamejo, da nikoli ne prosijo za pomoč in se jim zdi težko poiskati pomoč. čeprav je iskanje pomoči v stiski pomembno za vse, moški in fantje naletijo na težave pri komunikaciji in iskanju strokovne pomoči, ravno tako so dijaki kot učitelji_ice na obeh stopnjah izobraževanja dekleta in ženske zaznavali kot bolj komunikativne in zgovorne, medtem ko so moški in fantje bolj nagnjeni k umiku iz konfliktov.


Odgovori anketirancev in anketirank glede omejevanja in zatiranja določenih čustev, kot so strah, žalost, sram, so razkrili da se večina anketirancev_k (74 %) (popolnoma) ne strinja s trditvijo, da “Za moškega ni primerno, da izraža čustva, kot so strah, žalost, sram”. Med učitelji se 94 % univerzitetnih učiteljev_ic in 82 % srednješolskih učiteljev_ic (popolnoma) ni strinjalo s trditvijo. Vendar, pa se s trditvijo (popolnoma) strinja 35 % dijaške populacije – 40 % deklet in 33 % fantov.​

Vse tri skupine anketirancev in anketirank prepoznavajo tradicionalne moške norme čustvenega omejevanja in zatiranja. Srednješolski in visokošolski učitelji_ice so bili bolj kritični do teh norm in njihovega vpliva na čustveno usposobljenost in dobro počutje. Dijaki_nje so pokazali manjšo ozaveščenost in se v tem smislu bolj prilagajajo tradicionalnim pogledom na spolne vloge.​

Medtem ko se večina univerzitetnih (83 %) in srednješolskih (71 %) učiteljev_ic (močno) ne strinja z izjavo, da je “uporaba fizične sile v moški naravi”, so odgovori dijakov in dijakinj zelo deljeni (43 % se s tem (močno) ne strinja, 35 % se (močno) strinja, veliko pa je tudi neopredeljenih (22 %). Podobno se odgovori učiteljev_ic in dijakov razlikujejo tudi glede vzrokov za nasilje moških. Čeprav se večina anketirancev in anketirank v vseh skupinah večinoma ne strinja s trditvijo, da “mora moški/moški uporabiti fizično silo, da doseže ali ohrani svoj položaj v družbi”, je moč nestrinjanja med učitelji_icami veliko večja kot med dijaki_injami, med katerimi je četrtina (26 %) neopredeljenih.​

Rezultati fokusnih skupin kažejo, da čeprav je fizično nasilje načeloma nesprejemljivo, je uporaba fizične sile v nekaterih primerih/situacijah upravičena. Zanimivo je, da nekateri udeleženci relativizirajo idejo o spolni pogojenosti nasilja ali nasprotujejo ideji, da so (samo) moški nasilni. To bi lahko razumeli kot pozitivno spodbudo za analizo in razpravo o nasilju/spolni moči žensk ter kot mnenje, ki nasprotuje naturalizaciji nasilja s strani moških. ​

Polovica dijakov in dijakinj meni, da se feminizem ne bori za enakost spolov, veliko jih je prepričanih da je enakost spolov v družbi že dosežena. Zanimivo je dojemanje feminizma in njegovih dosežkov med mlajšo generacijo razumejo povsem drugače kot generacija, ki je sodelovala v tem boju za neenakost spolov in zaradi feminizma na lastni koži izkusila napredek v enakosti.

Pri tematiki vloge feminizma se dijaki nagibajo k prepričanju, da je slednji postal škodljiv, srednješolski učitelji_ice imajo nasprotujoča si mnenja, visokošolski učitelji_ice pa se večinoma ne strinjajo. Zavedanje o neustreznih razmerah na področju (ne)enakosti spolov se je, med dijakinjami in dijaki, izkazalo kot zelo šibko.​

Pravi fantje,
pravi moški?

MOČNI

Dokazujejo se skozi fizično moč in so odporni na bolečine in težave.

STOIČNI

Nikoli ne
pokažejo ranljivosti
in šibkosti.

PRESKRBNIKI

Glavni finančni preskrbovalci in odločevalci v družinah in partnerstvih.

LOVCI

Dajejo prednost osvajanju namesto čustveni intimnosti, dokazujejo se skozi priložnostne spolne odnose.

V resnici so to elementi toksične moškosti in družbenih norm, ki so škodljivi za fante, moške in celotno družbo.

ZATIRANJE ČUSTEV

Elementi nezdravih moškosti, slednje odvračajo od izražanja celotnega spektra čustev, zlasti tistih, ki veljajo za izakaze šibkosti in ranljivosti (denimo žalost, strah ali empatija). Moški ob tem začutijo pritisk, da morajo biti videti stoični, da je izražanje čustev za njih neprimerno in neodobravano s strani okolico, kar lahko privede do številnih težav povezanih z (ne)izražanjem svojih občutij in navezovanjem odnosov z drugimi osebami. Še več, izkazovanje ranljivosti (ki jo občutimo vsi) je dojeto kot znak neuspeha in moške odvrača od iskanje pomoči in podpore v trenutkih in situacijah, ko bi jo potrebovali.

SPREJEMLJIVOST AGRESIJE IN DOMINANTNOSTI

Elementi škodljivih moškosti spodbujajo idejo, da je za potrjevanje moškosti smiselna in zaželena uporaba fizične moči, dominance in agresije. Slednje vodi v normalizacijo nasilja, vključno s fizično, čustveno ali verbalno agresijo, kot sredstvi za dokazovanje, potrjevanje in vzdrževanje moškosti. Po drugi strani toksična moškost od moških pričakuje nenehno dokazovanje prevlade tudi nad drugimi moškimi, s čimer jih napeljuje v nenehno tekmovanje v katerem sta zmaga in uspeh pomembni, ne glede na vse ostalo.

OBJEKTIVIZACIJA ŽENSK

Elementi toksične moškosti prispevajo k problematiki objektivizacije žensk, saj so moški obravnavani kot osvajalci in lovci, ženske pa kot pasivni in čakajoči objekti poželenja.

HOMOFOBIJA IN TRANSFOBIJA

Toksična moškost pogosto vključuje strah ali zaničevanje vedenja in identitet, ki so v nasprotju s tradicionalnimi moškimi normami in predstavami, kar vodi v stigmatizacijo in diskriminacijo posameznikov_ic na podlagi njihove spolne usmerjenosti ali spolne identitete.

Kako zgornji vzorci škodijo tebi in družbi?

Kako drugače?

Medvrstniško nasilje

Medvrstniško nasilje označuje različne oblike agresije, ki jih vrstnik_ica ali skupina vrstnikov_ic izvaja nad otrokom oziroma mladostnikom_ico. Istočasno lahko vključuje različne vrste nasilja: fizično, psihično (zmerjanje, zafrkavanje, izključitev iz družbe in razreda, obrekovanje), spolno, spletno in ekonomsko (izsiljevanje, kraja). Takšno nasilje se pogosto tudi stopnjuje; postaja vse hujše. Gre za vrsto nasilja, ki pogosto temelji tudi na ustrahovanju, zato ga morajo odrasli znati prepoznavati in primerno ukrepati. Žrtev ima namreč velik strah pred nasilnežem in tudi pred prijavo, saj se boji nadaljnje ali povečane stigmatizacije ter zasmehovanja.

Kaj lahko naredim, če sem žrtev med-vrstniškega nasilja?

Po pomoč in nasvet
se lahko obrnemo tudi na:

Portal To sem jaz

Unicefovo Varno točko

TOM telefon za otroke in mladostnike: (vsak dan med 12.00 in 20.00): 116 111

Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja (24h/dan): 080 11 55

Policijo: 113 ali policijsko anonimno telefonsko linijo: 080 12 00

Kaj lahko naredimo, če opazimo,
da se nad nekom izvaja medvrstniško nasilje?

Spolno nasilje

Spolno nasilje vključuje vsa dejanja, povezana s spolnostjo, ki jih oseba čuti kot prisilo. Gre za vsak nezaželen poseg v posameznikovo_čino spolno integriteto. Pod nekatera ravnanja spolnega nasilja uvrščamo neželeno otipavanje, siljenje k spolnim odnosom, posilstvo, masturbacijo v prisotnosti žrtve brez njenega pristanka ter siljenje v masturbacijo pred storilcem, spolno suženjstvo, vsiljivo besedno napeljevanje k spolnosti, spolno nadlegovanje, in podobno. Pri izvajanju spolnega nasilja gre najpogosteje za dokaz premoči in popolnega poniževanja ter nadzora. Posledice spolnega nasilja se pri žrtvah kažejo v občutkih krivde, umazanosti, ponižanja, nezaupanja sebi ter drugim in v obliki drugih neugodnih posledic.

Kaj lahko naredim, če sem žrtev spolnega nasilja?

Spolno nasilje vključuje vsa dejanja, povezana s spolnostjo, ki jih oseba čuti kot prisilo. Gre za vsak nezaželen poseg v posameznikovo_čino spolno integriteto. Pod nekatera ravnanja spolnega nasilja uvrščamo neželeno otipavanje, siljenje k spolnim odnosom, posilstvo, masturbacijo v prisotnosti žrtve brez njenega pristanka ter siljenje v masturbacijo pred storilcem, spolno suženjstvo, vsiljivo besedno napeljevanje k spolnosti, spolno nadlegovanje, in podobno. Pri izvajanju spolnega nasilja gre najpogosteje za dokaz premoči in popolnega poniževanja ter nadzora. Posledice spolnega nasilja se pri žrtvah kažejo v občutkih krivde, umazanosti, ponižanja, nezaupanja sebi ter drugim in v obliki drugih neugodnih posledic.

Kaj lahko naredimo, če opazimo,
da se nad nekom izvaja spolno nasilje?

Izjemno pomembna je čustvena in moralna podpora posamezniku_ici, ki doživlja nasilje. Poskusimo se z žrtvijo nasilja o tem čim več pogovarjati. Ne pozabimo, da smo opazovalci_ke nasilja lahko najpogosteje tisti_e, ki lahko žrtev nasilja pravočasno rešimo pred še hujšimi posledicami.

Če sumimo, da se nad nekom izvaja spolno nasilje ali pa imamo o tem konkretne informacije, je pomembno, da tovrstna ravnanja prijavimo policiji (113) ali na policijski anonimni telefon (080 12 00). Poleg tega lahko kontaktiramo tudi lokalni center za socialno delo.

V primeru želje po svetovalnem pogovoru se lahko obrnemo na nevladne organizacije:

Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja (24h/dan): 080 11 55

Društvo za nenasilno komunikacijo (pon-pet: 8.00-16.00): 01 4344 822 ali 031 770 120

Združenje za moč (24h/dan): 041 204 949

Samo "JA" pomeni "JA

Prejšnji, t. i. model prisile je bil tako odpravljen in nadomeščen z modelom soglasja, ki pomembno preusmerja tudi breme dokazovanja – če model prisile temelji na dokazovanju branjenja žrtve, bi se sodišča po modelu soglasja ukvarjala s storilčevim dokazovanjem soglasja. Model Samo JA pomeni JA namreč predvideva, da se vsaka oseba sama odloči, ali je pripravljena na spolni odnos in si ga želi. Če oseba v spolni odnos ne privoli svobodno in aktivno (z besedami in dejanji), je posiljena. S tem je podano tudi pomembno simbolno sporočilo ženskam in njihovim telesom, ki več ne smejo biti dojeta kot hodeče vabe za vse, ki bi si spolnosti z njimi morebiti zaželeli.

Spletno nasilje

Spletno nasilje je nasilje ene ali več oseb nad drugo osebo ali skupino posameznikov_ic s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Spletno nasilje se izvaja preko spleta, elektronske pošte, družabnih in socialnih omrežij, ipd. Kaže se kot trpinčenje, ustrahovanje in nadlegovanje. Pri spletnem nasilju govorimo o pošiljanju, objavljanju in deljenju negativnih, diskriminatornih in škodljivih vsebin o drugemu, s čimer ga ali jo spravimo v zadrego in/ali ponižamo. Pod nekatere ostale oblike spletnega nasilja uvrščamo še fotografiranje, snemanje in objavljanje posnetkov brez dovoljenja, deljenje intimnih posnetkov ali fotografij ter izsiljevanje z njimi, uporabljanje lažnega profila, ustvarjanje sovražnih skupin, krajo gesel in grožnje. Epidemija je zaradi selitve velikega dela našega komuniciranja in druženja na splet prinesla tudi velik porast spletnega nasilja. O spletnem nasilju v javnosti govorimo redkeje, a to ne zmanjša hudih posledic teh ravnanj, ki pogosto rezultirajo v osramočenosti in s tem nadaljnji (samo)cenzuri žrtev. Kljub temu, da se zloraba dogaja v virtualnem svetu, to ne zmanjšuje trpljenja žrtev, zato bo primerni obravnavi spletnega nasilja morala slediti tudi kazenska zakonodaja.

Ali veš...?

Več kot polovica najstnikov_ic je dejala, da so fotografije vplivnežev in vplivnic nerealne, da so dosežene z uporabo filtrov in drugih programov, ki jih napravljajo popolne. Mladi in mlade bi si želeli, da so fotografije na tak način označene kot neresnične, saj bi jim to pomagalo pri primerjanju in nezadovoljstvu z lastnim videzom (Safe.si, 2022).

Svojega telesa in svojega življenja ne moremo primerjati z umetnimi fotografijami in inštaliranimi fotografijami, ki z realnostjo in resničnostjo nimajo ničesar skupnega. Primerjanje in zasledovanje takšnih idealov nas pelje v nezadovoljstvo – raziskava Safe.si (2022) je pokazala, da je se kar 45 odstotkov mladostnikov_ic s spletnimi vplivneži in vplivnicami primerja že v osnovni šoli in je zaradi tega nezadovoljnih s svojim videzom. V srednji šoli je ta odstotek višji, z vplivneži in vplivnicami se primerja kar 59 odstotkov najstnikov in najstnic.
Kako lahko splet vpliva na naše počutje?

Na počutje najstnikov_ic lahko, kot je pokazala nedavna raziskava Safe.si (2023) izrazito negativno vplivajo različne situacije na medmrežju, kjer se počutijo izključeni_e iz družbe ali so žrtve spletnega nasilja. Izsledki raziskave so pokazali, da se najstniki in najstnice najslabše počutijo, če so izključeni iz zasebne skupine sošolcev_k na družbenem omrežju ali aplikaciji ali če se na spletu nekdo norčuje iz njih. Skoraj polovica se počuti slabo, če na spletu vidijo slike zabave, na katero niso bili povabljeni_e, slabo pa se počutijo tudi, če kdo ne odgovori na poslano sporočilo, če prejmejo negativen komentar na svojo spletno objavo in če nihče ne všečka njihove objave (Safe.si, 2023).

Kaj lahko naredim, če sem žrtev spletnega nasilja?

V primeru želje po svetovalnem pogovoru se lahko obrnemo na nevladne organizacije:

Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja (24h/dan): 080 11 55

Društvo za nenasilno komunikacijo (pon-pet: 8.00-16.00): 01 4344 822 ali 031 770 120

TOM telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12.00 in 20.00): 116 111

Kaj lahko naredimo, če opazimo, da se nad nekom izvaja spletno nasilje?

Izjemno pomembna je čustvena in moralna podpora posamezniku_ici, ki doživlja nasilje. Poskusimo se z žrtvijo nasilja o tem čim več pogovarjati. Ne pozabimo, da smo opazovalci_ke nasilja lahko najpogosteje tisti_e, ki lahko žrtev nasilja pravočasno rešimo pred še hujšimi posledicami.
Če sumimo, da se nad nekom izvaja spletno nasilje ali pa imamo o tem konkretne informacije, je pomembno, da tovrstna ravnanja prijavimo policiji (113) ali na policijski anonimni telefon (080 12 00). Poleg tega lahko kontaktiramo tudi lokalni center za socialno delo.

Pozitivno reševanje konfliktov

… O tem spregovorimo, jasno razkrijemo svoja občutja in svoj pogled na situacijo.
Pomembno je, da smo pripravljeni ostale udeležene v konfliktu spoštljivo poslušati, jim dati prostor in čas, da z nami podelijo svoje poglede in svojo izkušnjo situacije.
Skupaj se dogovorimo o možnostih reševanja nastale situacije.
Sklenemo kompromis, ki zadovolji vse udeležene.

Za učitelje_ice

PRIMERI AKTIVNOSTI IN UČNIH UR ZA PEDAGOŠKO OSEBJE

  • Razpravljajte o spolnih stereotipih in o negativnih vplivih slednjih na kreiranje odnosov in na izražanje, čustvovanje in obnašanje
  • Ustvarjajte varne prostore: prostore spoštljive in vključujoče komunikacije, kjer lahko dijaki in dijakinje varno govorijo o svojih čustvih in izkušnjah
  • Reflektirajte in pomagajte dijakom in dijakinjam premagovati spolne norme pri oblačenju in izražanju svoje identitete, brez pričakovanj vezanih na spol
  • Sistematično obravnavajte vzorce ustrahovanja in drugih vrst nasilja v razredu
  • Učite dijake in dijakinje o pomenu spoštljive komunikacije in o pomenu privolitve v medosebnih odnosih.
  • Zbadanje
  • Žaljenje
  • Širjenje (neresničnih) govoric
  • Izolacija
  • Grožnje
  • Spodbudite dijakinje in dijake, da premislijo in dodajo še preostale oblike ustrahovanja.
  • Povprašajte jih o tem kako se različne vrste ustrahovanja med seboj razlikujejo, na kakšne različne načine jih občutimo in kakšne posledice imajo?
  • Skupaj premislite o skupni definiciji ustrahovanja – o definiciji razmišljajte in jo zapišite.
  • Skupaj z dijaki in dijakinjami premislite o najbolj učinkovitih procesih, ki bi lahko ustrahovanje preprečevali znotraj šolskih prostorov. Poskrbite za to, da vse izrečeno in dogovorjeno postane del uradnega načrta, ki se ga boste držali vsi.

  • Spodbudite pogovor o:
    Različnih vrstah nasilja, ki se dogajajo zunaj in znotraj šole
  • O pomenu ustvarjanja varnega okolja in razlogih za skrivanje in ne prijavijo nasilja
  • O počutju, ob doživljanju in spremljanju nasilja
  • O potrebnih nadaljnjih korakih, ki morajo vključevati še ostale šolske delavce in delavke, celotno (šolsko) skupnost in starše
  • O načinih in mestih s katerih bi dijaki in dijakinje o nasilju lahko varno govorili.
  • Z dijaki in dijakinjami razmišljajte o različnih načinih razreševanja konfliktov, pri tem poudarite, da nasilje ni enako konfliktu. Konflikt je namreč vsakdanji del vsakega odnosa v katerem se o vsem pač ne moremo vsi zmeraj strinjati. Konflikt se reši s kompromisom s katerim so zadovoljni vsi udeleženi oziroma udeleženi, medtem ko se nasilje konča v popolnem neravnovesju moči.

PRIMERI DELAVNIC ZA SREDNJEŠOLCE_KE

VIDEOTEKA – Kako (lažje) začeti pogovore o nasilju in ustrahovanju znotraj šolskega prostora?

Kako lahko učitelji in učiteljice sledijo doseganju enakosti spolov znotraj razreda?

Poskrbite, da bodo vsa izbrana izobraževalna gradiva, materiali in načini podajanja znanja otreseni spolnih stereotipov in s spolom povezanimi pričakovanji.
Poskrbite, da bodo vsi uporabljeni izobraževalni materiali v enaki meri prikazovali različne spole, še posebno problematizirajte morebitne stereotipne prikaze določenega spola (na primer prikazovanje žensk v zasebnem življenju in podrejenem položaju, normaliziranje agresije in želje po moči pri moških, …).

 

Dijakom in dijakinjam nalagajte ista opravila, izogibajte se prošenj pomoči dijakov pri tehničnih zadevah in zadolževanju deklic za skrb za skrb za urejen in čist razred.

Uporabljajte spolno vključujoč jezik.

Za mnenje povprašajte dijake in dijakinje vseh spolov, ne le moških, kakršno prakso nakazujejo številne raziskave.

Spodbujajte dijake in dijakinje, da spregovorijo o svojih pozitivnih in negativnih čustvih.

Bodite pozorni na lastno ponotranjeno stereotipiziranje, če se zalotite, da ga uporabite (tudi v obliki prikritega ali odkritega kurikuluma), o tem odkrito spregovorite v razredu.

Odreagirajte, če med dijaki in dijakinjami slišite spolno stereotipiziranje ali seksistične zbadljivke, o tem se pogovorite, vzamite si čas in zadevo kontekstualizirajte – vaša naloga je, da v razredu vzpostavite vključujoče in varno okolje za vse.

Izogibajte se ločevanju dijakov in dijakinj v ločene vrste, ločene športne dejavnosti in podobno. Združujte dijake in dijakinje v skupine v katerih delujejo in sodelujejo skupaj, ne pa da se ločujejo po spolu.

Raziščite, reflektirajte in problematizirajte obravnave (ali manko) konceptov in vlog spolov iz različnih skupnosti. Pomagajte dijakom in dijakinjam aktivno prepoznavati in premagovati aktualne primere spolne pristranskosti, ki smo ji priča tudi v javnem življenju.

Za pomoč in konstruktivno kritiko lahko prosite tudi svoje kolege in kolegice – naj prisostvujejo vaši uri in vam podajo svoje uvide.

Kako lahko učitelji in učiteljice pripomorejo k izgradnji šol kot prostorov brez nasilja?

 Za doseganje ničelne tolerance do nasilja v skupnosti je seveda ključno (so)delovanje različnih akterjev_k – staršev, politike in družbe kot celote. Kljub temu ima pedagoško osebje pomembno in vlogo moč, ki jo velja uporabiti pri promoviranju skupnosti in šol z ničelno toleranco do nasilja:

Znotraj razredov ustvarjajte varne prostore v katerih se dijaki in dijakinje lahko počutijo varne in varni. V razredu jim mora biti prijetno izražati svoja čustva, ki morajo biti na ustrezen način slišana. Zelo pomembno je skozi celoten proces izobraževanja spodbujati empatijo, spoštovanje in mirno reševanje morebitnih konfliktov. O tem zadnjem je potrebno dijake in dijakinje aktivno učiti.

Dijaki in dijakinje naj postanejo vaši zavezniki in zaveznice pri preprečevanju nasilja v šolskih okoljih: identificirajte ključne vrste nasilja (začenši z zasmehovanjem oziroma tako imenovanim bullyingom), ki se pojavljajo na vaših šolah in pripravite jasne strategije upravljanja s pojavnostjo teh vrst nasilja (od zaščite žrtev tistih, ki so dejanje opazili in o njem spregovorili pa do kaznovanja storilcev_k).

Znotraj šolskega ustroja se zavežite k nadaljnjemu razumevanju in poglabljanja znanja s področja nasilja, njegove prepoznave in kontekstualizacije vzrokov za nasilje. Ob tem je enako pomembno pridobivanje znanja s področja učinkovitega razreševanja (potencialnih) nasilnih situacij, ki mora biti podkrepljeno z jasnimi strategijami in pravilniki, ki v prvi meri zaščitijo žrtev in oddajajo zaupanje v šolo kot institucijo.

Pri obravnavani nasilja (ki mora biti konstanta in ne zgolj posledica najbolj tragičnih nasilnih dogodkov) se pedagoški delavci in delavke povežite še z ostalimi posamezniki, posameznicami in institucijami, ki bodo pripomogle tako k dvigu zavedanja o problematiki kot tudi poglobile znanje mladih o možnih virih pomoči in o pojavnosti nasilja kot takega (nevladne organizacije, uradne institucije, lokalna skupnost, starši).

Kako lahko učitelji in učiteljice odpravijo negativne posledice prekomerne uporabe interneta in družbenih omrežij med dijaki in dijakinjami?

Nismo vsi zmeraj okej.

Ne zaupaj v prazne mite!

Z duševnimi stiskami se soočajo starejše osebe.

Duševne stiske se pojavljajo v vseh življenjskih obdobjih. Mladostniki in mladostnice se morajo še posebno zavedati pomena duševnega zdravja v tem napornem in dinamičnem življenjskem obdobju, v katerem se lahko, ob velikih telesnih, čustvenih in družbenih spremembah, v katerem se pojavijo ali izraziteje pojavijo težave z duševnim zdravjem. V tem življenjskem obdobju so mladostniki in mladostnice soočeni tudi s številnimi potencialnimi oteževalnimi okoliščinami, ki lahko negativno vplivajo na njihovo duševno zdravje (pritiski, družbena omrežja, vstopanje v medosebne odnose, …).

Moški so tako trdni, da svoje težave lažje rešujejo sami.

Prepričanje, da so moški tako trdni, da lahko vse svoje težave rešujejo sami je škodljiv mit, ki pomaga reproducirati škodljive spolne stereotipe in elemente toksične moškosti. Takšno mišljenje namreč dodatno stigmatizira iskanje pomoči ob stiskah in skrb za duševno zdravje moških, mit o moški samozadostnosti namreč temelji na zatiranju čustvenega izražanja moških, kar negativno vpliva na njihovo počutje in na odnose v katere vstopajo. Vse to lahko moške in fante vodi k odločitvam za nezdravo spoprijemanje s stiskami, kar njihovo počutje na dolgi rok še poslabša.

Motnje hranjenja so značilne za ženske.

Kljub temu, da so raziskave pokazale, da se več žensk kot moških srečuje z motnjami hranjenja, v zadnjem času številni raziskovalci in raziskovalke poudarjajo, da motnje hranjenja lahko prizadanejo tudi moški. Slednji imajo celo povečano tveganje za razvoj motenj hranjenja, ki so posledica zasledovanja določenih atletskih tipov postave, po drugi strani, pa jih stigma in spolni stereotipi lahko omejujejo pri identificiranju svoje težave in pri iskanju pomoči.

Stiske so faza, ki hitro mine.

Stiske, ki jih doživljamo osebe vseh spolov in vseh starosti so si med seboj različne, načini njihovega premagovanja pa se razlikujejo od različnih okoliščin. Ob občutenju stiske je pomembno, da se izognemo njemenu minimaliziranju in da se zavemo, da iskanje pomoči ni znak šibkosti, temveč poguma!

Če moški o svojih stiskah spregovorijo, bodo dojeti kot šibki in deležni zasmehovanja ali ustrahovanja.

Vsi - moški in ženske, se v življenju, ob različnih izkušnjah in okoliščinah znajdejo v situacijah v katerih občutijo strah, sram, žalost ali kakšno drugo stisko. Pomembno je, da se zavedamo, da moramo vsi skupaj ustvarjati družbo v kateri lahko o svojih negativnih občutkih vsi spregovorijo varno in ne da naše odzive na to določajo spolni stereotipi in spolne norme.

Ženske so bolj obremenjene s posledicami negativne samopodobe.

Težave, ki so posledica negativne samopodobe in sledenja nedosegljivim lepotnim idealom so težave s katerimi se (lahko) soočajo pripadniki in pripadnice vseh spolov. Tudi moški se soočajo z družbenimi pritiski in izklesanimi mišičastimi podobami, ki bi jim morali slediti, so pa moški - zaradi družbenih norm - odvrnjeni od tega, da bi o teh pritiskih in težavah lahko govorili.

Preberi več o najpogostejših stiskah in kako si lahko pomagaš sam-a:

EMPATH spletišče

Knjižnica

Avtorica je v raziskavi analizirala stereotipe o razlikah med moškim in ženskim spolom na področju osebnostnih lastnostih. Primerjavo je opravila na podlagi vprašalnikov maskulinosti in femininosti (ki temeljijo na spolnih stereotipih) in petih velikih faktorjev osebnosti. V raziskavi je sodelovalo 225 oseb četrtih letnikov različnih srednjih šol (111 moških in 105 žensk). Rezultati so pokazali, da so stereotipi prisotni in da so podobni tistim, ki jih ugotavljajo tudi druge podobne raziskave: moški naj bi imeli izražene lastnosti, ki se nanašajo na agresivne in nadzorovalne tendence ter na uveljavljanje sebe (moškost, tekmovalnost, moč, bojevitost, oblastnost, pogum, odločnost, občutek večvrednosti ipd.), ženska pa naj bi imela bolj izražene lastnosti, ki se nanašajo na skrb za druge in lastnosti, ki so potrebne za usklajene medosebne odnose (ženskost, nežnost, čustvenost, toplina, skrbnost, radovednost, sočustvovanje ljubeznivost ipd.).


Preberi več

Avtorici sta v sklopu projekta opravili 8 individualnih in 5 skupinskih intervjujev o spolnih stereotipih v šoli. Skupno je pri tem sodelovalo 20 učiteljic in 3 učitelji iz devetih šol (tri osnovne šole in šest srednjih šol). Ugotovili sta, da bi lahko učitelje_ice na podlagi odgovorov o obstoju, pogostosti ter intenzivnosti spolnih stereotipov razvrstili v dve skupini. Prvo (manjšo) skupino predstavljajo odgovori, ki gredo v smer, da slednji spolnih stereotipov v šoli ne zaznavajo kot problematičnih, niti med kolektivom niti med učenci in učenkami. V drugi (večji) skupini pa, nasprotno, poudarjajo prisotnost spolnih stereotipov v šolah. Učitelji_ce sicer izpostavljajo, da šola temelji na določenih stereotipih in da tudi sami z lastnimi pričakovanji do učencev in učenk ter lastnimi stereotipi vplivajo na reprodukcijo obstoječih spolnih stereotipov. Od deklet denimo se pričakuje, da so pridna in da se učijo, medtem ko se fantom dostikrat prilepi oznaka, da so leni, ampak pametni. Učitelji_ce izpostavljajo tudi pričakovanja o lepem vedenju, pridnosti in ubogljivosti deklet in razigranih ter bolj aktivnih fantih, delitev dela med spoloma (uspoljena delitev dela iz zasebne sfere, ki jo mladi percipirajo v medvrstniških odnosih v šoli), zunanji izgled, lepota, privlačnost, urejenost pri dekletih in podobno.

Preberi več

Avtorica je v sklopu magistrskega dela analizirala načine predstavitve spola, dejavnosti oseb in njihovega socialnega položaja. V analizo je bil zajet naključni vzorec 7 osnovnošolskih in 3 srednješolskih učnih gradiv s področja naravoslovja, družboslovja, jezikoslovja in umetnosti. Raziskava je razkrila, da učna gradiva vsebujejo ogromno spolnih stereotipov, kot so denimo, predstavljanje odraslih žensk znotraj kategorij dejavnosti, ki jih opravljajo doma (gospodinjstvo, nakupovanje) ali v skrbi za drugi, odrasle moške pa se reprezentira v kontekstu opravljanja javnih dejavnosti. Poleg tega se na splošno pogosteje pojavljajo moški, pri čemer je pomembno tudi dejstvo, da so predstavniki najvišjega družbenega razreda vedno moški liki. Učenje spolnih vlog poteka (tudi) skozi učna gradiva tekom izobraževanja, ki s takšnimi načini umeščanja spolov vzdržujejo in reproducirajo obstoječe spolne stereotipe. Takšna sporočila se ne odražajo le v izobraževalnih vsebinah ampak tudi v kasnejših študijskih izbirah moških in žensk na bodisi precej maskulinizirana bodisi feminizirana poklicna področja.

Preberi več

 Avtorica je opravila kvalitativno analizo pregleda naslavljanja učencev in učenk v navodilih, rabe generičnega moškega spola in analizo primerov spolno stereotipnih vsebin v verbalnih in neverbalnih delih sporočila. Skozi študijo primera jo je zanimalo, ali lahko v primeru učnih gradiv govorimo o spolno občutljivi rabi jezika, pri čemer je v analizo vzela tudi učno gradivo za 4. razred osnovne šole. Identificirala je dve ravni spolne stereotipnosti in sicer glede prostora, ki je namenjen moškim in ženskam in vrste poklicev, ki jih povezujemo z enim ali drugim spolom (intelektualno zahtevnejše poklice opravljajo moški). Avtorji učnih gradiv gotovo premalo pozornosti posvečajo neverbalnim prvinam gradiva, ki izražajo ogromno neenakosti med spoloma. Posebno je problematična generična izbira moške oblike v navodilih, ki pa niti ni dosledno uporabljena – na ta način se namreč pri učenkah in učencih vzbuja vtis, da moška glagolska oblika ni zgolj generična, ampak se tako tudi vzpostavlja referenco zgolj na moškega naslovnika.

Preberi več

Avtor se v diplomskem delu se posveča toksični moškosti na Univerzi v Ljubljani. Ob tem prikaže različne oblike moškosti ter univerzo kot spolno zaznamovano institucijo, ki ima dolgo moško zgodovino. V diplomski nalogi so opisane zaščitne, toksične prakse, ki se na univerzi izražajo kot diskriminatorne prakse, spolno ne nevtralni kurikulum, spolno zaznamovano znanje ter poučevanje. Diskriminatorne prakse so razložene kot toksične, tihe prakse hegemone moškosti, ki okrepijo prevlado moških nad ženskami. Te prakse, ki se lahko kažejo kot direktne ali prikrite, predstavljajo oviro za raziskovalno delo ter za pedagoško delo, univerza pa jih soustvarja ter reproducira. 

Preberi več

Diplomsko delo analizira podobe moškosti pri mladih v Sloveniji, pri čemer telo obravnava kot podlago na katero vnašamo kulturne pomene – preko bioloških znakov namreč določamo kaj je moški in kaj je ženska. Delo obravnava tudi socializacije procese moškosti in ženskosti in družbenih pričakovanj ter praks. Poseben poudarek je v diplomskem delu namenjen obravnavi hegemone moškosti, ki velja za najširše sprejeto in najbolj obravnavano obliko moškosti. Za zahodne družbe je tako značilen ideal belega, heteroseksualnega moškega, ki je za svoje delo plačan, temu –težko dosegljivemu idealu- pa stojijo nasproti še podrejene (gejevske moškosti) in marginalizirane moškosti (spol in rasa).

Preberi več

Diplomsko delo v teoretičnem delu predstavlja spremembe moškosti v postmoderni družbi, v obliki uporabe metode poglobljenih intervjujev pa skuša ugotoviti kako spremembe moškosti doživlja mlada generacija v Sloveniji. Diplomsko delo pri tem izhaja iz sprememb, ki so jo na hegemonsko moškost vnesla drugačna intimno-partnerska in družinska razmerja. 

Preberi več

Magistrsko delo se ukvarja s koncepti moškosti in moških v kontekstu odnosa do živali in okolja. V magistrskem delu je prikazano, da je v (pozno) modernih, sodobnih družbah človeško ravnanje z živalmi in okoljem skrajno problematično in destruktivno – po eni strani povzroča trpljenje milijardam živih bitij ter sočasno trajno uničuje okolje. Kot enega izmed razlogov za tovrstno družbeno realnost, avtor magistrskega dela, izpostavlja koncept moškosti. Magistrsko delo prikaže kako predstave in ideali hegemone, dominantne moškosti vplivajo na vrednote in delovanje moških, s posebnim poudarkom na moškostne normative restriktivne emocionalnosti, seksizem in prehranjevanje, ki je osrediščeno okoli uživanja mesa. Poseben poudarek je v delu namenjen tudi raziskovanju okoljevarstva, veganstva in politike gibanj za osvoboditev živali – področjem, ki jih je več avtorjev (npr. Luke, Connell, Adams) označilo za ključna tako za izziv hegemonim moškostim kot tudi posledično za bolj humano in manj destruktivno ravnanje z živalmi in okoljem.

Preberi več

EMPATH Priročniki

Več o projektu

EMPATH

Opolnomočenje mladih za sodelovanje v boju proti spolnim stereotipom, s posebnim poudarkom na obravnavi toksičnih vzorcev vedenja in moškosti (Empowering Youth to Engage in Combating Gender Stereotypes by Addressing Toxic Masculinity Patterns and Behaviour)

… na ozaveščanju ciljnih skupin projekta in slovenske javnosti o spolnih stereotipih ter prevladujočih tradicionalnih normah moškosti, ki mnogokrat vodijo v neustrezne vzorce vedenja.

Ključne projektne aktivnosti sledijo zasledovanju temeljnih projektnih ciljev:

  • prispevati k ozaveščanju srednješolcev in srednješolk o spolnih stereotipih in tradicionalnih spolnih vlogah;
  • jih opolnomočiti za preseganje toksičnih vedenjskih vzorcev moškosti, ki imajo negativne posledice za moške same in za vse tiste, ki z njimi vstopajo v odnose;
  • senzibilizirati srednješolske in visokošolske pedagoške delavce in delavke za prepoznavanje ter delovanje proti spolnim stereotipom;
  • opolnomočiti srednješolske in visokošolske pedagoške delavce in delavke z znanjem in orodji za obravnavo vedenjskih vzorcev, ki spodbujajo neenakost spolov.

EMPATH sofinancira Evropska komisija v sklopu programa Citizens, Equality, Rights and Values(CERV 2021–2027).

Partnerji projekta

Ljudska univerza Celje je javni zavod, katerega ustanoviteljica je Mestna občina Celje. Ključna dejavnost zavoda je izobraževanje odraslih. Smisel in vizijo delovanja vidimo v sodobnem izobraževalnem središču, kjer se trudimo slediti vsem novostim na izobraževalnem področju in izobraževati ljudi po načelih vseživljenjskega učenja. Zavod posveča večji del svoje dejavnosti javni službi. Stalnica ostaja skrb za ranljive ciljne skupine v lokalni skupnosti in širše. Zavod izobražuje in usposablja ter nudi svetovanje in podporo predvsem mladim, priseljencem, brezposelnim osebam, zaprtim osebam, upokojencem itd.

SPLETNA STRAN

FACEBOOK STRAN

Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES) je nevladna, neprofitna in prostovoljska organizacija, ki si prizadeva za poglabljanje razumevanja enakosti spolov v družbi. Zaradi delovanja, ki presega interese ustanoviteljev in zaposlenih ter je splošno koristno za širšo družbo, je IPES postal tudi nosilec statusa v javnem interesu na področju enakih možnosti žensk in moških. Naša vizija temelji na vzpostavljanju in spodbujanju aktivnosti za izgradnjo družbe, ki bo v celoti presegla ovire zaradi dimenzij spolov. Naš glavni cilj je tako opozarjanje na obstoječe spolne stereotipe in družbeno pripisane spolne vloge, ki nam zaradi pričakovanj, predstav in vzorcev obnašanja določajo mnoge omejitve in podreditve. Glavni namen našega delovanja vidimo v ozaveščanju različnih segmentov javnosti o družbeni konstrukciji teh vlog in o pomenu vključevanja vseh spolov v izgradnjo skupnosti, ki temelji na načelu nediskriminacije in enakih možnostih. 

SPLETNA STRAN

FACEBOOK STRAN

Univerza v Ljubljani je najstarejša in največja visokošolska ter znanstveno raziskovalna ustanova v Sloveniji, ustanovljena leta 1919. Danes jo obiskuje približno 40.000 študentov, zaposluje pa več kot 6000 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov in strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah. Osrednje poslopje, akademije in številne fakultete se nahajajo v mestnem jedru. Novejše univerzitetne stavbe stojijo na obrobju Ljubljane, kar daje univerzi in njenim študentom pridih vsenavzočnosti v mestu. Univerza v Ljubljani slovi po kakovostnih družboslovnih, naravoslovnih, humanističnih in tehničnih študijskih programih, ki so pripravljeni v skladu s smernicami Bolonjske deklaracije. Univerzitetni raziskovalci in raziskovalne skupine se s svojim znanstvenoraziskovalnim delom izkazujejo z vrhunskimi projekti na področju umetnosti, znanosti in tehnologije doma in po svetu.

SPLETNA STRAN

FACEBOOK STRAN

Poslanstvo Pedagoškega inštituta je razvoj edukacijskih znanosti in ustreznih znanstvenih metodologij, pri čemer spodbujamo interdisciplinarno in multidisciplinarno povezovanje ter sodelovanje z drugimi znanstvenimi ustanovami v Sloveniji in tujini. Z diseminacijo znanstvenih izsledkov prispevamo tudi k razvoju pedagoške prakse. Pedagoški inštitut svoje poslanstvo in vizijo uresničuje z znanstveno-raziskovalnim delom, usmerjenim na specifična tematska področja, ki jih bomo raziskovali interdisciplinarno in multidisciplinarno, s prispevki različnih edukacijskih ved: sociologije izobraževanja in znanja, komparativne edukacije, filozofij vzgoje, pedagoške antropologije, razvojne, pedagoške in socialne psihologije, pedagogike, jezikoslovje, feministične teorije, epistemologije, diskurzivnih študij, kritične teorije družbe idr.

SPLETNA STRAN

FACEBOOK STRAN

EMPATH

Opolnomočenje mladih za sodelovanje v boju proti spolnim stereotipom, s posebnim poudarkom na obravnavi toksičnih vzorcev vedenja in moškosti

(Empowering Youth to Engage in Combating Gender Stereotypes by Addressing Toxic Masculinity Patterns and Behaviour)

EMPATH je dvoletni projekt, ki temelji na zmanjševanju diskriminacije na podlagi spola v izobraževalnem sistemu in uvajanju perspektive enakosti spolov v vse oblike izobraževalnih praks, ter na ozaveščanju ciljnih skupin projekta in slovenske javnosti o spolnih stereotipih ter prevladujočih tradicionalnih normah moškosti, ki mnogokrat vodijo v neustrezne vzorce vedenja.

Ključne projektne aktivnosti sledijo zasledovanju temeljnih projektnih ciljev:

EMPATH sofinancira Evropska komisija v sklopu programa Citizens, Equality, Rights and Values(CERV 2021–2027).

Naši partnerji:

EMPATH

Empowering Youth to Engage in Combating Gender Stereotypes by Addressing Toxic Masculinity Patterns and Behaviour

EMPATH je dvoletni projekt, ki temelji na zmanjševanju diskriminacije na podlagi spola v izobraževalnem sistemu in uvajanju perspektive enakosti spolov v vse oblike izobraževalnih praks, ter na ozaveščanju ciljnih skupin projekta in slovenske javnosti o spolnih stereotipih ter prevladujočih tradicionalnih normah moškosti, ki mnogokrat vodijo v neustrezne vzorce vedenja.

Ključne projektne aktivnosti sledijo zasledovanju temeljnih projektnih ciljev:

EMPATH sofinancira Evropska komisija v sklopu programa Citizens, Equality, Rights and Values(CERV 2021–2027).