Menu
Menu
Velika večina dijakov (90 %) meni, da ženske zavračajo spolne odnose, ker si jih preprosto ne želijo, več kot četrtina dijakov pa meni tudi, da ženske to počnejo kot del flirtanja ali ker želijo, da moški nadaljujejo z njimi (v obeh primerih 26 % vprašanih). Poleg tega jih skoraj petina (20 %) meni, da ženske zavračajo spolne odnose z namenom draženja, 18 % jih to vidi kot način manipuliranja z moškimi, 14 % pa jih meni, da ženske zavračajo spolne odnose, ker se igrajo težko dosegljive.
Podatki iz anketnega vprašalnika razkrivajo, da heteronormativnost in heteroseksualnost še vedno prevladujeta v družbenih pogledih na spolnost, zlasti med mladostniki in deloma tudi učitelji. Vloge spolov v spolnosti se prav tako ujemajo s tradicionalnimi normami, pri čemer se tako fantje kot dekleta držijo vnaprej določenih vlog. Medtem ko večina anketirancev razume, da “ne”, v smislu spolne privolitve pomeni “ne”, nekatere skupine, zlasti fantje, zaznavajo dvoumnost v zavrnitvi spolnosti.
Večina anketirancev in anketirank se strinja, da je dobro da imajo bližnje osebe, s katerimi se lahko posvetujejo, kadar se znajdejo v stiski. Večina učiteljev_ic zavrača trditev, da za moške ni primerno, da prosijo za pomoč, tudi kadar jo potrebujejo, vendar se skoraj 20 % dijakov in dijakinj s tem še vedno strinja. Obstajajo precejšnje razlike glede na spol: 23 % fantov se s tem strinja ali popolnoma strinja, medtem ko jih še 20 % ni popolnoma prepričanih. Večje razlike med dijaki_injami in učitelji_icami so tudi pri trditvi da nikoli ne prosijo za pomoč: medtem ko se več kot 80 % učiteljev_ic s to trditvijo ne strinja, se več kot 30 % dijakov_inj se s tem strinja, pri čemer se kar 43 % fantov se s tem strinja ali popolnoma strinja.
Večina anketirancev prepoznava prednosti iskanja pomoči pri zaupanja vrednih osebah, čeprav se nekateri dijaki še vedno strinjajo, da bi se morali moški izogibati iskanju pomoči. Dijaki pogosteje kot učitelji verjamejo, da nikoli ne prosijo za pomoč in se jim zdi težko poiskati pomoč. čeprav je iskanje pomoči v stiski pomembno za vse, moški in fantje naletijo na težave pri komunikaciji in iskanju strokovne pomoči, ravno tako so dijaki kot učitelji_ice na obeh stopnjah izobraževanja dekleta in ženske zaznavali kot bolj komunikativne in zgovorne, medtem ko so moški in fantje bolj nagnjeni k umiku iz konfliktov.
Odgovori anketirancev in anketirank glede omejevanja in zatiranja določenih čustev, kot so strah, žalost, sram, so razkrili da se večina anketirancev_k (74 %) (popolnoma) ne strinja s trditvijo, da “Za moškega ni primerno, da izraža čustva, kot so strah, žalost, sram”. Med učitelji se 94 % univerzitetnih učiteljev_ic in 82 % srednješolskih učiteljev_ic (popolnoma) ni strinjalo s trditvijo. Vendar, pa se s trditvijo (popolnoma) strinja 35 % dijaške populacije – 40 % deklet in 33 % fantov.
Vse tri skupine anketirancev in anketirank prepoznavajo tradicionalne moške norme čustvenega omejevanja in zatiranja. Srednješolski in visokošolski učitelji_ice so bili bolj kritični do teh norm in njihovega vpliva na čustveno usposobljenost in dobro počutje. Dijaki_nje so pokazali manjšo ozaveščenost in se v tem smislu bolj prilagajajo tradicionalnim pogledom na spolne vloge.
Medtem ko se večina univerzitetnih (83 %) in srednješolskih (71 %) učiteljev_ic (močno) ne strinja z izjavo, da je “uporaba fizične sile v moški naravi”, so odgovori dijakov in dijakinj zelo deljeni (43 % se s tem (močno) ne strinja, 35 % se (močno) strinja, veliko pa je tudi neopredeljenih (22 %). Podobno se odgovori učiteljev_ic in dijakov razlikujejo tudi glede vzrokov za nasilje moških. Čeprav se večina anketirancev in anketirank v vseh skupinah večinoma ne strinja s trditvijo, da “mora moški/moški uporabiti fizično silo, da doseže ali ohrani svoj položaj v družbi”, je moč nestrinjanja med učitelji_icami veliko večja kot med dijaki_injami, med katerimi je četrtina (26 %) neopredeljenih.
Rezultati fokusnih skupin kažejo, da čeprav je fizično nasilje načeloma nesprejemljivo, je uporaba fizične sile v nekaterih primerih/situacijah upravičena. Zanimivo je, da nekateri udeleženci relativizirajo idejo o spolni pogojenosti nasilja ali nasprotujejo ideji, da so (samo) moški nasilni. To bi lahko razumeli kot pozitivno spodbudo za analizo in razpravo o nasilju/spolni moči žensk ter kot mnenje, ki nasprotuje naturalizaciji nasilja s strani moških.
Polovica dijakov in dijakinj meni, da se feminizem ne bori za enakost spolov, veliko jih je prepričanih da je enakost spolov v družbi že dosežena. Zanimivo je dojemanje feminizma in njegovih dosežkov med mlajšo generacijo razumejo povsem drugače kot generacija, ki je sodelovala v tem boju za neenakost spolov in zaradi feminizma na lastni koži izkusila napredek v enakosti.
Pri tematiki vloge feminizma se dijaki nagibajo k prepričanju, da je slednji postal škodljiv, srednješolski učitelji_ice imajo nasprotujoča si mnenja, visokošolski učitelji_ice pa se večinoma ne strinjajo. Zavedanje o neustreznih razmerah na področju (ne)enakosti spolov se je, med dijakinjami in dijaki, izkazalo kot zelo šibko.
Več kot polovica najstnikov_ic je dejala, da so fotografije vplivnežev in vplivnic nerealne, da so dosežene z uporabo filtrov in drugih programov, ki jih napravljajo popolne. Mladi in mlade bi si želeli, da so fotografije na tak način označene kot neresnične, saj bi jim to pomagalo pri primerjanju in nezadovoljstvu z lastnim videzom (Safe.si, 2022).
Svojega telesa in svojega življenja ne moremo primerjati z umetnimi fotografijami in inštaliranimi fotografijami, ki z realnostjo in resničnostjo nimajo ničesar skupnega. Primerjanje in zasledovanje takšnih idealov nas pelje v nezadovoljstvo – raziskava Safe.si (2022) je pokazala, da je se kar 45 odstotkov mladostnikov_ic s spletnimi vplivneži in vplivnicami primerja že v osnovni šoli in je zaradi tega nezadovoljnih s svojim videzom. V srednji šoli je ta odstotek višji, z vplivneži in vplivnicami se primerja kar 59 odstotkov najstnikov in najstnic.
Kako lahko splet vpliva na naše počutje?
Na počutje najstnikov_ic lahko, kot je pokazala nedavna raziskava Safe.si (2023) izrazito negativno vplivajo različne situacije na medmrežju, kjer se počutijo izključeni_e iz družbe ali so žrtve spletnega nasilja. Izsledki raziskave so pokazali, da se najstniki in najstnice najslabše počutijo, če so izključeni iz zasebne skupine sošolcev_k na družbenem omrežju ali aplikaciji ali če se na spletu nekdo norčuje iz njih. Skoraj polovica se počuti slabo, če na spletu vidijo slike zabave, na katero niso bili povabljeni_e, slabo pa se počutijo tudi, če kdo ne odgovori na poslano sporočilo, če prejmejo negativen komentar na svojo spletno objavo in če nihče ne všečka njihove objave (Safe.si, 2023).
… O tem spregovorimo, jasno razkrijemo svoja občutja in svoj pogled na situacijo.
Pomembno je, da smo pripravljeni ostale udeležene v konfliktu spoštljivo poslušati, jim dati prostor in čas, da z nami podelijo svoje poglede in svojo izkušnjo situacije.
Skupaj se dogovorimo o možnostih reševanja nastale situacije.
Sklenemo kompromis, ki zadovolji vse udeležene.
Skupaj z dijaki in dijakinjami premislite o najbolj učinkovitih procesih, ki bi lahko ustrahovanje preprečevali znotraj šolskih prostorov. Poskrbite za to, da vse izrečeno in dogovorjeno postane del uradnega načrta, ki se ga boste držali vsi.
Teoretični del:
Izvori spolnih stereotipov: Stereotipi o spolu imajo globoke zgodovinske in kulturne korenine. Nanje vplivajo številni dejavniki, vključno s tradicionalnimi vlogami spolov, družbenimi normami, medijskimi predstavami in družinsko dinamiko. Že zgodovinska delitev dela na podlagi bioloških razlik, na primer razumevanje moških kot lovcev in žensk kot nabiralk, je skozi čas prispevala k oblikovanju spolnih stereotipov.
Socializacija in procesi utrjevanja stereotipov: Spolni stereotipi se krepijo s procesi socializacije, ki se začnejo že v zgodnjem otroštvu. Otroci so v družini, med vrstniki_icami, v izobraževalnih ustanovah in medijih izpostavljeni pričakovanjem in vedenju, ki so odvisni od spola. Na primer, dečke se lahko spodbuja h grobi igri in asertivnosti, medtem ko se od deklic pričakuje skrbno vedenje in osredotočenost na videz. Takšno spodbujanje utrjuje prepričanje, da so določene lastnosti in vedenja po naravi moške ali ženske.
Vpliv medijev: Mediji imajo pomembno vlogo pri oblikovanju in utrjevanju spolnih stereotipov. Televizijske oddaje, filmi, oglasi in druge oblike medijev pogosto prikazujejo ozke in pretirane podobe spolnih vlog in pričakovanj. Ti prikazi lahko omejujejo želje in samopodobo fantov in deklet, saj krepijo tradicionalne spolne norme in jih odvračajo od raziskovanja različnih interesov in prizadevanj.
Posledice spolnih stereotipov: Stereotipi o spolu imajo daljnosežne posledice za posameznike_ce in družbo kot celoto. Z omejevanjem posameznikov_ic na vnaprej določene vloge in pričakovanja lahko omejujejo priložnosti in ovirajo osebni razvoj. Na primer, fantje se lahko soočajo s pritiskom, da morajo biti močni, čustveno trdni in poklicno usmerjeni, medtem ko so dekleta usmerjena h gospodinjskim vlogam, skrbi za otroke in skrbi za videz. Ta pričakovanja lahko ovirajo osebnostno rast, omejujejo poklicno izbiro in ohranjajo neenakost med spoloma.
Praktični del:
DELAVNICA: Kako se lahko borim proti spolnim stereotipom?
Uvod:
Na začetku delavnice predstavite temo spolnih stereotipov in razložite njihov vpliv na posameznike_ice in družbo.
Predstavite nekaj primerov pogostih spolnih stereotipov in njihovih posledic.
Primer 2
Razprava v majhnih skupinah:
Razdelite dijakinje in dijake v manjše skupine po 4 do 6 oseb in jim razdelite kartončke ali samolepilne lističe.
Nato vsaki skupini dodelite določen spolni stereotip, o katerem bodo razpravljali (npr. dekleta so slaba pri matematiki, fantje ne smejo jokati, fantje so samo fantje, dekleta so čustvena, fantje so strogi in agresivni, dekleta so bolj zgovorna in družabna). Dijakom in dijakinjam dajte navodilo, naj preko možganske nevihte razmislijo in zapišejo posledice teh stereotipov za posameznike, odnose in družbo. Po končani skupinski razpravi prosite vsako skupino, naj svoje ugotovitve predstavi preostalim v razredu.
Vodena refleksija:
Dijake_inje spodbudite, da razmislijo o svojih osebnih izkušnjah s spolnimi stereotipi in o tem, kako so opazili njihov vpliv na druge. Pri razpravi postavljajte vprašanja odprtega tipa, kot so npr:
– Kako spolni stereotipi vplivajo na naše izbire in priložnosti?
– Kako spolni stereotipi vplivajo na naše dojemanje tega, kaj je “primerno” vedenje ali kakšni so pravi interesi za fante in dekleta?
– Ali ste se kdaj počutili omejene ali pod pritiskom spolnih stereotipov? Ali lahko delite kakšne osebne izkušnje?
– Kako lahko v vsakdanjem življenju in skupnostih izpodbijamo in razbijamo spolne stereotipe? Kakšne ukrepe lahko sprejmemo posamezno in kolektivno?
– Na kakšne načine lahko spodbujamo enakost spolov in ustvarimo bolj vključujočo družbo, ki slavi individualnost in raznolikost?
Rešitve za krepitev moči:
Po razpravi povabite dijake_inje nazaj v skupine in jim dajte navodila, naj pripravijo možgansko nevihto opolnomočenih rešitev in ukrepov, s katerimi se lahko borijo proti spolnim stereotipom.
Za začetek navedite nekatere primere, kot so: spodbujanje vključujočega jezika, podpiranje posameznikov, ki izzivajo stereotipe, ter zagovarjanje raznolike zastopanosti v medijih in družbi. Dijake_inje pozovite, naj zapišejo akcijski načrt, kako lahko premagamo spolne stereotipe v vsakdanjem življenju. Dijaki in dijakinje naj svoje akcijske načrte delijo z razredom.
Vodena refleksija:
Dijake_nje spodbudite, da razmislijo o svojih izkušnjah s premagovanjem spolnih stereotipov v vsakdanjem življenju. Pri razpravi postavljajte vprašanja odprtega tipa, kot so npr:
– Kako lahko ozaveščamo o spolnih stereotipih in njihovih negativnih učinkih v naši šoli ali skupnosti?
– Katere korake lahko posamezniki naredijo, da bi v svojem življenju izpodbijali in zavračali spolne stereotipe?
– Katere strategije lahko uporabimo za spodbujanje mladih, da uresničujejo svoje interese in strasti, ne da bi jih omejevala družbena pričakovanja glede na spol?
– Kakšno vlogo ima lahko izobraževanje v boju proti spolnim stereotipom?
Zaključek:
Povzemite glavne točke, ki so bile obravnavane med dejavnostjo.
Poudarite pomen vloge vsakega posameznika in posameznice v boju proti spolnim stereotipom.
Dijake in dijakinje spodbudite, naj uresničijo svoje akcijske načrte in pozitivno vplivajo na svoje skupnosti.
Teoretični del:
Intimni medosebni odnosi in spolne vloge so tesno povezani, saj lahko kulturna in družbena pričakovanja glede spolnih vlog oblikujejo dinamiko in pričakovanja v odnosih. Spolne vloge se nanašajo na družbena in kulturna pričakovanja, ki se posameznikom_icam nalagajo na podlagi njihovega spola, vsebujejo pa pričakovanja v zvezi z vedenjem, vlogami in odgovornostmi. V preteklosti so tradicionalne spolne vloge narekovale, da se od moških pričakuje, da bodo preskrbovalci in zaščitniki, od žensk pa, da bodo skrbnice in gospodinje. Te vloge lahko oblikujejo način, kako posamezniki_ice gledajo na svoje vloge v odnosih danes, in tudi na pričakovanja, ki jih imajo do svojih partnerjev oziroma partnerk. V intimnih medosebnih odnosih lahko spolne vloge vplivajo na stile komuniciranja, procese odločanja in celo na delitev gospodinjskih in starševskih odgovornosti. Na primer, če se par drži tradicionalnih spolnih vlog, se lahko od moškega pričakuje, da bo prevzel vlogo glavnega hranilca družine, od ženske pa, da bo dajala prednost gospodinjskim obveznostim in skrbi za otroke. Ker pa se družbene norme in pričakovanja glede spolnih vlog še naprej spreminjajo, številni posamezniki izpodbijajo tradicionalne spolne vloge in oblikujejo nove, bolj egalitarne modele intimnih odnosov. To lahko vključuje pravičnejšo porazdelitev gospodinjskih in starševskih odgovornosti, odprto in iskreno komunikacijo ter pripravljenost za izzivanje in ponovna pogajanja o tradicionalnih vlogah spolov v razmerju. Na splošno je odnos med spolnimi vlogami in intimnimi medosebnimi odnosi zapleten in večplasten, nanj pa lahko vplivajo različni družbeni, kulturni in individualni dejavniki. Vendar si lahko posamezniki z izzivanjem tradicionalnih spolnih vlog ter spodbujanjem odprte in enakopravne komunikacije v odnosih prizadevajo za bolj izpolnjujoče in egalitarne intimne odnose.
Praktični del: DELAVNICA: Pričakovanja v odnosu – moj popolni partner_ka bi bil_a …
Uvod:
Začnite delavnico z razpravo o značilnostih zdravih in nezdravih odnosov. Udeležence_ke vključite v dejavnost za prebijanje ledu, ki jih bo spodbudila, da delijo svoje misli o tem, kaj po njihovem mnenju naredi razmerje zdravo. Lahko si ogledate videoposnetek (nekaj primerov najdete pod tem besedilom) in jih skupaj z dijaki in dijakinjami analizirate.
Primer 2
Študije primerov: Dijake in dijakinje razdelite v manjše skupine in jim ponudite študije primerov, ki prikazujejo različne scenarije odnosov.
Študija primera 2
Študija primera 3
Vsako skupino prosite, naj analizira študijo primera in razpravlja o tem, ali je razmerje zdravo ali ima toksične lastnosti. Tukaj je nekaj predlogov vprašanj za razpravo:
– Po preučitvi študije primera, katere so pozitivne strani prikazanega odnosa? Katera vedenja ali dejanja prispevajo k zdravi dinamiki med vpletenimi?
– Ali ste v študiji primera opazili kakšne zaskrbljujoče znake ali vedenje, ki bi lahko kazali na nezdravo razmerje?
– Kateri so nekateri rdeči signali, na ketere bi morali biti pozorni?
– Kakšen nasvet bi ponudili v podporo prijateljem ali prijateljicam pri ohranjanju ali izboljšanju zdravja njihovega odnosa?
– Ko razmišljate o študiji primera, katere so nekatere možne posledice ali vplivi nezdravega odnosa?
– Kako lahko vpliva na vpletene posameznike_ice čustveno, duševno in celo fizično?
– Kateri viri ali strategije bi lahko bili na podlagi študije primera koristni za posameznike_ice, ki želijo preiti iz nezdravega razmerja v bolj zdravo?
– Kako lahko dostopajo do podpore, ki jo potrebujejo?
Ta vprašanja dijake in dijakinje spodbujajo k analizi konkretnih scenarijev in uporabi njihovega razumevanja dinamike zdravih in nezdravih odnosov, obenem pa spodbujajo kritično razmišljanje in omogočajo pričetek razprave o možnih rešitvah in alternativah. Skupine naj nato predstavijo svojo analizo in spodbudijo širšo razpravo v razredu.
Delo v parih:
Dijake in dijakinje razdelite v pare ali majhne skupine, predstavite jim nekaj primerov idealiziranih odnosov ali partnerjev_k, ki jih najdejo na družbenih medijih. Naročite jim, naj razpravljajo in primerjajo lastne izkušnje ali opažanja odnosov v resničnem življenju s tistimi, ki jih vidijo na družbenih medijih. Prosite jih, naj analizirajo in razpravljajo o morebitnih učinkih teh prikazov na njihovo dojemanje idealnega partnerja_ke.
Razpravo lahko vodite z vprašanji, kot so:
– Kako se zaradi teh slik/objav počutite glede lastnih odnosov ali idealnega partnerja_ke?
– Ali menite, da so ti prikazi realistični? Zakaj da ali zakaj ne?
– Kakšen vpliv imajo lahko ti idealizirani prikazi na samospoštovanje ali pričakovanja v odnosih?
Dijake in dijakinje prosite, naj zapišejo tri načine, kako lahko razlikujejo med idealiziranimi podobami na družbenih omrežjih in realističnimi pričakovanji v odnosih v resničnem življenju.
– Katere strategije lahko uporabimo za ohranjanje zdravega pogleda na odnose med uporabo družbenih medijev?
Dijakom in dijakinjam pomagajte kritično analizirati te vplive in razlikovati med idealiziranimi podobami in realističnimi pričakovanji. Vsaka skupina naj nato svoje rezultate predstavi celotnemu razredu.
Vodena refleksija:
Ponovna opredelitev idealnega partnerja oziroma idealne partnerke
Vsakemu dijaku in dijakinji dajte samolepilni listek ali indeksno kartico, naročite jim, naj si vzamejo nekaj minut časa in individualno razmislijo o svojem dojemanju popolnega partnerja_ke. Nato jih prosite, naj zapišejo lastnosti ali atribute, ki jih tradicionalno povezujejo s popolnim partnerjem_ko. Spodbudite jih, naj razmislijo, ali te predstave temeljijo na osebnih vrednotah, družbenih vplivih ali medijskih podobah. Dijake in dijakinje razdelite v manjše skupine po 4-5. Vsaki skupini naročite, naj deli svoja individualna razmišljanja in razpravlja o lastnostih, ki so jih zapisali.
Spodbujajte skupinsko razpravo z vprašanji, kot so:
– Katere so skupne lastnosti, ki so se pokazale v vaši skupini?
Kako po vašem mnenju družbena pričakovanja in mediji vplivajo na naše dojemanje popolnega partnerja_ke?
– Ali ste se kdaj vprašali o svoji predstavi o popolnem partnerju_partnerki ali jo postavili pod vprašaj?
– Po razpravi vsaki skupini zagotovite papir za flipchart ali tablo in markerje. Naročite jim, naj skupaj oblikujejo novo opredelitev popolnega partnerja in popolne partnerke, ki bo skladna z njihovimi osebnimi vrednotami in željami. Spodbudite jih, naj ne razmišljajo le o površinskih lastnostih in se osredotočijo na lastnosti, ki spodbujajo zdrave odnose, čustveno združljivost, medsebojno spoštovanje in osebno rast.
Sprehod po galeriji in razprava:
Po sobi razstavite papirje za flipchart ali bele table. Izvedite sprehod po galeriji, kjer vsaka skupina obišče opredelitve drugih skupin. Po sprehodu po galeriji omogočite razpravo celotne skupine z vprašanji, kot so:
Katere podobnosti ali razlike ste opazili med različnimi opredelitvami popolnega partnerja in popolne partnerke?
Kako te nove opredelitve izzivajo ali se razlikujejo od tradicionalnih ali medijsko vplivnih predstav o popolnem partnerju_ki? Kako te spremenjene predstave o popolnem partnerju_ki spodbujajo bolj zdrave in izpolnjujoče odnose?
Osebna refleksija in akcijski načrt:
Vsakemu dijaku in dijakinji dajte nekaj minut časa, da individualno razmisli o razpravi v skupini in o spremenjenih predstavah o popolnem partnerju oziroma popolni partnerki. Prosite jih, naj zapišejo en ukrep, s katerim bodo svoja pričakovanja uskladili s spremenjenim dojemanjem.
Zaključek:
Povzemite ključne točke, o katerih smo razpravljali med dejavnostjo. Dijake in dijakinje spodbudite, naj se v svojih odnosih zavzamejo za osebno rast in odprtost. Opomnite jih, da se lahko njihovo dojemanje popolnega partnerja oziroma partnerke sčasoma spreminja in da je bistveno, da dajejo prednost vrednotam, združljivosti in spoštovanju.
Teoretični del:
Nasilje na podlagi spola se nanaša na vsako škodljivo dejanje, ki je storjeno proti osebi na podlagi spola. Ta vrsta nasilja lahko prizadene vsakogar, vendar ga večinoma doživljajo ženske in dekleta. Nasilje na podlagi spola ima lahko veliko različnih oblik, vključno s fizičnim, spolnim, psihološkim ali ekonomskim nasiljem, pojavlja pa se lahko v javnem in zasebnem prostoru. Primeri nasilja na podlagi spola vključujejo nasilje v partnerskih odnosih, spolno nadlegovanje in napade, pohabljanje ženskih spolovil, prisilne poroke, trgovino z ljudmi in umore iz časti. Za žrtve ima uničujoče posledice, vključno s telesnimi poškodbami, težavami z duševnim zdravjem ter socialno in ekonomsko izključenostjo. Nasilje na podlagi spola velja za hudo kršitev človekovih pravic in je nesprejemljivo v vsaki družbi. Nujno je treba odpraviti temeljne vzroke tovrstnega nasilja, vključno z neenakostjo spolov, škodljivimi kulturnimi in družbenimi normami ter neustreznimi pravnimi in institucionalnimi okviri. Za učinkovito preprečevanje in odzivanje je potreben celovit pristop, ki vključuje vrsto akterjev, vključno z vladami, organizacijami civilne družbe in skupnostmi. Povezava med toksično moškostjo in nasiljem na podlagi spola: toksična moškost prispeva k razširjenosti nasilja na podlagi spola, saj krepi škodljiv odnos in diskriminatorno vedenje do žensk in marginaliziranih spolnih skupin. Poudarek na prevladi, nadzoru in čustvenem zatiranju lahko vodi v zlorabljajoče odnose in nasilno vedenje. V nekaterih primerih se lahko posamezniki, ki v obnašanju izbirajo elemente toksične moškosti, počutijo upravičene do uveljavljanja moči in nadzora nad drugimi, kar ima za posledico nasilna dejanja. Toksično moškost je pomembno obravnavati kot del prizadevanj za preprečevanje nasilja na podlagi spola in odzivanje nanj. Izpodbijanje škodljivih spolnih norm in spodbujanje zdravih izrazov moškosti je bistveno za oblikovanje družbe, ki enako spoštuje in ceni vse spole.
Praktični del: DELAVNICA: Soglasje, empatija in meje
DEJAVNOST 1: SOGLASJE
Dejavnost za prebijanje ledu: spekter soglasja
Delavnico začnite s preprosto razlago pojma soglasja. Uporabite primere, ki so primerni, in pojasnite, da je pomen prostovoljnega in stalnega soglasja, da se z drugo osebo ukvarjamo s katero koli dejavnostjo, bodisi fizično, čustveno ali kako drugače. Poudarite, da mora biti privolitev vedno jasna, informirana in trezna.
Po uvodni razpravi na tablo ali plakatni papir narišite spekter od “popolnoma se strinjam” na eni strani do “popolnoma se ne strinjam” na drugi strani. Razložite, da ta spekter predstavlja različne scenarije, povezane s soglasjem. Vsakemu dijaku oziroma dijakinju razdelite kartončke ali samolepilne lističe in jih prosite, naj na kartončke napišejo “se strinjam”, “se ne strinjam” ali “sem neodločen_a”.
Ko predstavite vrsto scenarijev, prosite sodelujoče, naj se glede na svoje občutke v zvezi z danim scenarijem umestijo v spekter. Na primer:
Scenarij 1: poljubljanje nekoga, ne da bi ga prej vprašali za dovoljenje.
Scenarij 2: spolne aktivnosti z osebo, ki je pod vplivom alkohola.
Scenarij 3: nadaljevanje spolne aktivnosti, če partner_ka izrazi dvom.
Po vsakem scenariju povabite nekaj dijakov in dijakinj z različnih točk spektra, da povedo razloge za svoja stališča. Spodbujajte spoštljive razprave in prisluhnite različnim pogledom.
Skupinske razprave:
Dijake in dijakinje razdelite v majhne skupine in jim dajte na razpolago kartice s scenariji. Te kartice naj vključujejo različne situacije, ki vključujejo privolitev v različnih okoljih, kot so romantični odnosi, prijateljstva in socialne situacije.
Primeri scenarijev:
Romantično razmerje
Situacija: Jane in Mark se srečujeta že nekaj mesecev. Vključila sta se v nekaj telesnih naklonjenosti, kot sta držanje za roke in objemanje, vendar se nista pogovarjala o tem, da bi nadaljevala. Nekega večera poskuša Mark začeti z bolj intimno dejavnostjo, ne da bi Jane neposredno vprašal za soglasje.
Točke za razpravo:
Kako bi lahko Mark jasneje sporočil svoje namere?
Kaj bi morala Jane storiti v tej situaciji, če se počuti neprijetno?
Kakšno vlogo ima odprta komunikacija pri postavljanju meja in spoštovanju privolitve v romantičnem odnosu?
b) Prijateljstvo
Situacija: Sarah in Emily sta že leta najboljši prijateljici. Nekega dne Emily pove Sarah skrivnost, za katero jo prosi, naj jo ohrani v tajnosti. Kasneje, med skupinskim druženjem, Sarah med deljenjem zgodb z drugimi prijatelji skrivnost pomotoma izpusti.
Točke za razpravo: misleke in omejitve?
Zakaj je pomembno, da se skupina zaveda Alexovih občutkov in želja?
Kako lahko skupina podpre Alexove potrebe in hkrati skupaj načrtuje zabavno potovanje?
d) Družbeni mediji
Situacija: Sarah na zabavi posname skupinsko fotografijo in jo objavi na družbenih omrežjih. Enemu od njenih prijateljev, Tomu, fotografija ni všeč in jo prosi, naj jo umakne, saj se počuti nelagodno zaradi svojega videza na njej. Vendar Sarah Tomovo prošnjo odmisli in fotografijo ohrani na spletu.
Točke za razpravo:
Kaj bi Sarah lahko storila drugače, da bi upoštevala Tomovo zahtevo?
Zakaj je pomembno upoštevati udobje in soglasje nekoga, ko objavljamo njegove oziroma njene fotografije na spletu?
Kako lahko krmarimo po družabnih medijih na način, da spoštujemo meje in zasebnost drugih?
Učenci naj v svojih skupinah razpravljajo o scenarijih in se osredotočijo na naslednja vprašanja:
Ali je privolitev v tej situaciji jasna?
Kakšne so morebitne posledice neupoštevanja ali neupoštevanja privolitve?
Kako bi lahko situacijo obravnavali drugače, da bi dali prednost privolitvi?
Ponovno združite skupine in prosite vsako skupino, naj deli en scenarij, o katerem so razpravljali, in svoje ugotovitve. Spodbujajte odprte razprave in nadaljnje raziskovanje tem, povezanih s privolitvijo, ki se lahko pojavijo.
AKTIVNOST 2: Oblikovanje zdravih meja
Delavnico začnite z razlago pojma meja. Opredelite meje kot osebne omejitve in smernice, ki si jih postavljamo na različnih področjih življenja, vključno s fizičnimi, čustvenimi in socialnimi mejami. Poudarite, da so meje bistvene za zdrave odnose in samospoštovanje.
Na tablo ali plakatni papir narišite veliko tabelo z dvema stolpcema: “Zdrave meje” in “Prestopi meja”. Razložite, da boste predstavili vrsto scenarijev, dijaki in dijakinje pa morajo ugotoviti, ali vsak scenarij kaže na zdravo mejo ali na prestop meje.
Vsakemu dijaku in dijakinji razdelite kartončke ali samolepilne lističe in jih prosite, naj na kartončke napišejo “Zdrava meja” ali “Prestop meje”.
Nato predstavite naslednje scenarije:
Scenarij 1: Prijatelj vas nenehno prosi, da si od njega izposodite denar, čeprav ste izrazili nelagodje zaradi tega.
Scenarij 2: sošolec vas objame, ne da bi vas vprašal za dovoljenje.
Scenarij 3: Partner vztraja pri rednem preverjanju vašega telefona in računov v družabnih omrežjih.
Scenarij 4: Nekomu poveste, da potrebujete nekaj časa zase, vendar vas še naprej sili v druženje.
Igranje vlog o mejah: Dijake in dijakinje razdelite v pare ali majhne skupine. Poskrbite, da dobijo nabor kartic s scenariji, ki vključujejo različne situacije, povezane z mejami, kot so uveljavljanje osebnega prostora, odrekanje nezaželenim namigom ali udobno izražanje čustev; prosite jih, naj v svojih skupinah odigrajo scenarije, pri čemer naj izmenično igrajo osebe, ki postavljajo mejo, in osebe, ki mejo spoštujejo ali jo prestopijo. Po vsaki igri vlog spodbudite skupino, da se pogovori o izkušnji in o tem, kako so se ob njej počutili.
Po vsakem scenariju dijake in dijakinje pozovite, naj hkrati dvignejo kartice in razkrijejo, ali menijo, da gre za zdravo mejo ali za prestop meje. O scenarijih razpravljajte v skupini in raziskujte, zakaj določena vedenja veljajo za prestop meje in kako lahko vplivajo na odnose.
Scenarij 1: Sarah se udeleži množične zabave in se počuti preobremenjeno zaradi števila ljudi, ki jo obkrožajo. Odloči se, da bo odšla ven, da bi se nadihala svežega zraka in ostala sama. Vendar ji zunaj sledi skupina prijateljev, ki se ni zavedala, da potrebuje nekaj osebnega prostora.
Scenarij 2: Alex in Michael sta prijatelja že dolgo časa. Michael si pogosto brez vprašanja izposodi Alexine stvari in jih včasih pozabi vrniti. Alex se začne počutiti neprijetno zaradi takšnega vedenja, vendar ima težave pri izražanju svojih meja.
Scenarij 3: Med skupinskim študijskim srečanjem se Mark ves čas šali na občutljivo temo, zaradi česar se Lisa počuti neprijetno. Želi se osredotočiti na študij, vendar ne ve, kako naj se loti situacije, ne da bi povzročila napetost.
Scenarij 4: Emily in Tom sta bila na nekaj zmenkih, vendar Emily ni pripravljena nadaljevati razmerja. Tom ji še naprej predlaga, vključno s poskusi, da bi jo prijel za roko in se nagnil k poljubu, kljub Emilyjinim neverbalnim signalom, ki kažejo na nelagodje.
Udeležence in udeleženke spodbudite k igranju vlog ali razpravi o vsakem od scenarijev, pri čemer bodo raziskali, kako so asertivnost, učinkovita komunikacija in empatija ključni pri obvladovanju situacij, povezanih z mejami. Poudarite, kako pomembno je spoštovati meje drugih in hkrati biti sposoben uveljavljati svoje meje.
Postavljanje osebnih meja: Vsak dijak oziroma dijakinja naj vzame kartonček ali samolepilni listek in naj zapiše eno osebno mejo, ki bi jo rad postavil ali okrepil v svojem življenju. Lahko je povezana s prijateljstvom, družino, romantičnimi odnosi ali čim drugim, kar se jim zdi pomembno. Spodbudite jih, naj to kartico hranijo kot opomnik, in jih podprite pri njihovih odločitvah.
AKTIVNOST 3: Sprehod v njihovih čevljih
Delavnico začnite s predstavitvijo konceptov empatije in aktivnega poslušanja. Razložite, da je empatija sposobnost razumeti in deliti občutke druge osebe, aktivno poslušanje pa vključuje popolno osredotočenost, razumevanje, odzivanje in pomnjenje povedanega.
Dejavnost za prebijanje ledu: Vsak dijak oziroma dijakinja naj se poveže v par z osebo, ki je ne pozna dobro. Nato jim naročite, naj izmenično povedo svojo osebno izkušnjo ali izziv, s katerim so se soočili kdaj v svojem življenju. Spodbujajte jih, naj ne delijo le situacije, temveč tudi svoje občutke v zvezi z njo.
Zberite dijake in dijakinje v krog in vsem razdelite kartice ali samolepilne lističe. Prosite jih, naj na kartico napišejo kratek scenarij, v katerem lahko nekdo doživlja težavno čustvo ali situacijo.
Na primer:
Vidite sošolca, ki med kosilom sedi sam in je videti razburjen.
Vaš prijatelj ne opravi testa, za katerega je resnično upal, da ga bo opravil.
Vaš sorojenec je pod stresom zaradi velikega dogodka, ki se bliža.
Zberite kartice s scenariji, jih premešajte in vsakemu dijaku in dijakinju naključno razdelite eno kartico.
Igranje vlog z empatijo: Razložite, da bodo dijaki in dijakinje sodelovali v vajah igranja vlog, v katerih se bodo morali na prejete scenarije odzvati z empatijo in aktivnim poslušanjem. Vsak udeleženec_ka bo izmenično igral vlogo osebe, ki doživlja izziv (govorec_ka), in osebe, ki se odziva z empatijo (poslušalec_ka).
Govorec_ka mora odigrati scenarij, ki ga je dobil, ter izraziti občutke in misli, za katere verjame, da bi jih občutila oseba v situaciji. Vloga poslušalca_ke je, da se odzove s pristno empatijo in uporabi veščine aktivnega poslušanja, da razume in potrdi občutke govorca_ke.
Po vsaki igri vlog izvedite kratko skupinsko razpravo. Govorce_ke spodbudite, da povedo, kako so se počutili med igro vlog, poslušalce_ke pa povprašajte o njihovih izkušnjah z empatičnim odzivanjem.
Razmislek v skupini: Udeležence_ke vrnite v krog in vodite skupinski razmislek o dejavnosti. Postavite vprašanja, kot so:
Kako ste se počutili kot govornik_ica v igri vlog? Kako ste se počutili kot poslušalci_ke?
Ali se vam je zdelo zahtevno odzvati se z empatijo? Zakaj ali zakaj ne?
Kako lahko vadba empatije in aktivnega poslušanja izboljša naše odnose?
Vaja za krepitev empatije: Dijake in dijakinje ponovno razporedite v pare in vsakemu paru dajte prazen list papirja in markerje. Prosite jih, naj skupaj ustvarijo vizualni prikaz empatije. Lahko narišejo slike, napišejo ključne fraze ali uporabijo simbole, da predstavijo, kaj jim pomeni empatija.
Vsak par povabite, naj svoj vizualni prikaz empatije deli s skupino. Spodbudite jih, da razložijo svoje izbire in razlage ter tako spodbudijo poglobljeno razpravo o empatiji in njenem pomenu.
Delavnico zaključite tako, da poudarite pomen empatije in aktivnega poslušanja pri vzpostavljanju odnosov, ki podpirajo in razumejo. Sodelujoče spodbudite, naj te veščine prakticirajo v vsakdanjem življenju, in jih spomnite, da je empatija močno orodje za spodbujanje sočutja in enotnosti.
Teoretični del:
Spletno nasilje (ustrahovanje, nadlegovanje, ustrahovanje) se lahko zgodi prek interneta, mobilnih telefonov, računalnikov ali drugih komunikacijskih naprav, ko mladostnik_ica ali skupina mladostnikov_ic ustrahuje drugega mladostnika_co. Ob tem mladi in mlade pošiljajo nasilne ali sovražne vsebine, ki lahko v žrtvi sprožijo različna čustva, kot so strah, sram, ponižanje itd. V nasprotju z drugimi oblikami nadlegovanja, kot so spolno, ekonomsko ali fizično nadlegovanje, spletno nadlegovanje ni časovno ali krajevno omejeno. Dijake in dijakinje moramo spodbujati in usmerjati h kritičnemu razmišljanju pri uporabi interneta in komunikacijskih orodij, saj je spletno nadlegovanje vse bolj razširjeno.
Tako kot druge oblike nasilja tudi spletno nasilje nesorazmerno bolj prizadene ženske in dekleta kot fante in moške. Podatki evropskih raziskav kažejo, da so v 9 od 10 primerov maščevalne pornografije žrtve ženske; vsaka 12. ženska bo v svojem življenju doživela vdor v zasebnost; 1 od 10 spolnih prestopnikov izbira žrtve na spletu, 1 od 4 evropskih najstnic pa doživlja spletno ustrahovanje. Zato so dekleta in ženske v primerjavi s fanti in moškimi pogosteje tarča določenih oblik nasilja in nadlegovanja v spletnih razpravah, na družabnih omrežjih, pri spletnih igrah itd. (kar pa ne pomeni, da tega ne doživljajo tudi fantje in moški).
Praktični del: DELAVNICA: Raziskovanje povezave med družbenimi mediji in spletnim nasiljem
Ozaveščenost: Razložite vrste spletnega nasilja, kot so ustrahovanje, izsiljevanje, sovražni govor, deljenje intimnih fotografij itd., nato pa dijake in dijakinje spodbudite, da delijo svoje izkušnje ali zgodbe, ki jih poznajo.
Razložite povezavo med (spletnim) nasiljem in spolnimi stereotipi (da se večina spletnega nasilja dogaja dekletom in ženskam prav zato, ker zanje še vedno veljajo določeni stereotipi: “Deklice so šibkejše, ne bodo se postavile zase, bolje je napasti deklico kot fanta.”). Poudarite, da so spolni stereotipi in predsodki škodljivi za vse in da se tudi moški in fantje soočajo s spletnim nasiljem na podlagi spola, vendar pa spolni stereotipi pogosteje vodijo v nasilje nad ženskami in dekleti.
Oglejte si film: FILM
Po razpravi si oglejte naslednji videoposnetek
Dijake in dijakinje razdelite v pare in jim naročite, naj napišejo nasvete, kako naj se v takšnih situacijah odzove potencialna žrtev spletnega nasilja.
Razdelite jih v manjše skupine. Naj si ogledajo naslednje videoposnetke:
Skupine naj razpravljajo o tem, kako bi se odzvale na vsak scenarij, zagotovile podporo žrtvi in preprečile nadaljnje nasilje.
Na koncu naj skupine predstavijo svoje rešitve in priporočila za ukrepanje.
Delo v skupinah: Kampanja za ozaveščanje
Dijake in dijakinje razdelite v skupine in jim zadajte nalogo, da pripravijo kampanjo ozaveščanja o spletnem nasilju na podlagi spola in spolnem nasilju.
Skupine naj pripravijo slogane, plakate, letake, videoposnetke ali druge medijske izdelke, ki poudarjajo pomen spoštovanja in enakosti spolov ter ozaveščajo o škodljivih učinkih spletnega nasilja.
Po končanih projektih naj skupine svoje kampanje predstavijo še ostalim in jih delijo na družbenih omrežjih ali v šolski skupnosti.
Igre vlog: Izberite scenarij spletnega nasilja in pripravite vloge za igro.
Dijake in dijakinje razdelite v skupine in vsaki skupini dodelite scenarij. Skupine naj pripravijo kratko igro, ki prikazuje situacijo spletnega nasilja, vključno z dialogi, reakcijami in rešitvami.
Igre naj odigrajo pred drugimi dijaki_injami, nato pa naj sledi skupinska razprava o temah, obravnavanih v igrah, in razmislek o možnih ukrepih za preprečevanje in obravnavanje spletnega nasilja.
Strokovno predavanje: Povabite strokovnjaka_inko s področja spletnega nasilja, spolnega nasilja ali enakosti spolov, da za dijake in dijakinje izvede interaktivno predavanje.
Strokovnjak_inja naj predstavi primere in statistične podatke o spletnem in spolnem nasilju ter deli strategije za preprečevanje in obravnavanje teh oblik nasilja.
Po predavanju omogočite dijakom in dijakinjam, da postavljajo vprašanja in sodelujejo v razpravi.
Teoretični del:
Toksična moškost se nanaša na niz škodljivih stališč in vedenj, ki so pogosto povezana s tradicionalnimi moškimi spolnimi vlogami. Ta vedenja lahko vključujejo stvari, kot so agresija, dominantnost in zatiranje čustev. Žal so lahko vzorci toksične moškosti pogosti v srednjih šolah, kjer mladi še vedno razvijajo občutek zase in spoznavajo spolne vloge.
Nekaj primerov vzorcev toksične moškosti, ki so lahko prisotni v srednjih šolah:
1. Trpinčenje/ustrahovanje: V srednjih šolah je ustrahovanje pogosta manifestacija toksične moškosti. Nasilneži pogosto uporabljajo fizično agresijo, ustrahovanje ali verbalno nadlegovanje, da bi uveljavili svojo prevlado nad drugimi.
2. Homofobija: Fantje, ki se vedejo homofobno ali uporabljajo homofobni jezik, morda poskušajo dokazati svojo moškost tako, da se oddaljijo od vsega, kar velja za žensko ali gejevsko.
3. Objektivizacija žensk: Moški, ki objektivizirajo ženske, jih lahko obravnavajo kot spolne objekte in ne kot posameznike z lastnimi mislimi, čustvi in željami. To lahko prispeva h kulturi mizoginije in spolnega nadlegovanja.
4. Zatiranje čustev: Fantje, ki jih učijo, da je izkazovanje čustev znak šibkosti.
Praktični del: Delavnica: Srednja šola – najlepša ali najtežja leta
AKTIVNOST 1: Kaj je moškost?
Osebna refleksija: Dijakom in dijakinjam dajte nekaj časa za samorefleksijo in zapis svojih misli o moškosti. Spodbudite jih, naj razmislijo, kako so se naučili, kaj pomeni biti “pravi moški”, in kako so ti vzorci vplivali na njihovo življenje. Nato jih razdelite v manjše skupine in jih spodbudite, da delijo svoje ugotovitve in razmišljanja iz prejšnje dejavnosti. Prosite jih, naj naštejejo nekaj toksičnih lastnosti moškosti. Naj rezultate predstavijo preostalim, kar naj vodi v skupinsko razpravo o tem, kako se te lastnosti kažejo v njihovem okolju.
Razpravo si lahko olajšate z vprašanji, kot so:
– Ali menite, da obstajajo stvari, ki so namenjene samo ženskam ali samo moškim?
– Kako se je vloga moških spreminjala skozi čas?
– Kako se dojema nekdo, ki se ne sklada s tipičnimi družbenimi vlogami?
– Za konec si učenci ogledajo naslednji videoposnetek.
AKTIVNOST 2: Iskanje moje identitete
Na začetku ure si naj dijaki in dijakinje ogledajo naslednje primere medijskih vsebin:
Analiza medijskih vsebin: Po vsakem posnetku spodbudite dijake in dijakinje, da razpravljajo o predstavljenih podobah moškosti in o tem, kako te podobe vplivajo na njihovo razumevanje moškosti.
Vodite jih lahko z vprašanji, kot so:
– Ali menite, da je tovrstno oglaševanje primerno? Če da, zakaj? Če ne, zakaj?
– Kakšne so lahko posledice oglasov, v katerih so telesa seksualizirana?
– Kakšna je razlika v teh vrstah oglasov pri prikazovanju ženskega in moškega telesa?
Predstavite študijo primera: Cilj oglasa Gillette z naslovom “Verjamemo: najboljši kot so moški lahko” je bil obravnavati toksično moškost in spodbujati razmislek o tradicionalnih vzorcih moškosti ter spodbuditi pozitivne spremembe v moškem vedenju.
Oglas – GILLETE ali primerjava: Oglas Gillette 1989 proti oglasu Gillette 2019 – YouTube.
Skupaj ob koncu povzamite ključne ugotovitve lekcije in si ogledamo zaključni videoposnetek.
AKTIVNOST 3: Moški in ženske na različnih področjih
Primerjalna študija: Razdelite dijake in dijakinje v pare in jih prosite, naj iz vrečke potegnejo list papirja. Listki vsebujejo različne izjave/fakte o ženskah, ki so bile strokovnjakinje na področjih, na katerih tradicionalno prevladujejo moški.
Ko imajo vsi dijaki in dijakinje svoje lističe, jih prosite, naj izmenično preberejo izjavo svojemu partnerju in se odločijo, ali izjava velja za moškega ali žensko. Tistim, ki izberejo “moški”, naročite, naj se postavijo za vrata učilnice, tistim, ki izberejo “ženska”, pa, naj stojijo pri oknu. Na projektorju prikažite pravilne odgovore (vsi opisi pripadajo ženskam).
Vsak par prosite, naj preuči življenje in delo različnih znanih moških posameznikov, ki so se izkazali na področjih, ki jih tradicionalno ne povezujemo z moškostjo (npr. umetnost, literatura, humanitarno delo itd.). Nato pripravite kratek kviz za druge dijake in dijakinje.
Med razlago dijake in dijakinje spodbujajte, da razmišljajo in odgovarjajo na vprašanja, kot so npr:
Zakaj je pomembno, da na ženske in moške gledamo kot na enakovredne?
Ali menite, da bi večja enakost spolov pozitivno vplivala na družbo? Če da, zakaj?
V katerih elementih videa – VIDEO – zaznavate neenakost med spoloma?
Ali poznate kakšne podobne primere uspešnih moških na področjih, kjer tradicionalno prevladujejo moški?
Kako lahko premagamo spolne stereotipe in si prizadevamo za enakost spolov?
DODATNA DEJAVNOST: Spodbujanje ustvarjalnosti
Dijake in dijakinje vključite v skupinski projekt, v katerem bodo ustvarili video ali druge medijske izdelke, ki spodbujajo pozitivne in zdrave prikaze moškosti. Spodbudite jih, naj razmišljajo o alternativnih vlogah moških in o tem, kako lahko prispevajo k odpravi toksičnih vzorcev. Naj napišejo kratek scenarij in ga z igranjem vlog posnamejo s pomočjo mobilnih telefonov.
Poskrbite, da bodo vsa izbrana izobraževalna gradiva, materiali in načini podajanja znanja otreseni spolnih stereotipov in s spolom povezanimi pričakovanji.
Poskrbite, da bodo vsi uporabljeni izobraževalni materiali v enaki meri prikazovali različne spole, še posebno problematizirajte morebitne stereotipne prikaze določenega spola (na primer prikazovanje žensk v zasebnem življenju in podrejenem položaju, normaliziranje agresije in želje po moči pri moških, …).
Dijakom in dijakinjam nalagajte ista opravila, izogibajte se prošenj pomoči dijakov pri tehničnih zadevah in zadolževanju deklic za skrb za skrb za urejen in čist razred.
Uporabljajte spolno vključujoč jezik.
Za mnenje povprašajte dijake in dijakinje vseh spolov, ne le moških, kakršno prakso nakazujejo številne raziskave.
Spodbujajte dijake in dijakinje, da spregovorijo o svojih pozitivnih in negativnih čustvih.
Bodite pozorni na lastno ponotranjeno stereotipiziranje, če se zalotite, da ga uporabite (tudi v obliki prikritega ali odkritega kurikuluma), o tem odkrito spregovorite v razredu.
Odreagirajte, če med dijaki in dijakinjami slišite spolno stereotipiziranje ali seksistične zbadljivke, o tem se pogovorite, vzamite si čas in zadevo kontekstualizirajte – vaša naloga je, da v razredu vzpostavite vključujoče in varno okolje za vse.
Izogibajte se ločevanju dijakov in dijakinj v ločene vrste, ločene športne dejavnosti in podobno. Združujte dijake in dijakinje v skupine v katerih delujejo in sodelujejo skupaj, ne pa da se ločujejo po spolu.
Raziščite, reflektirajte in problematizirajte obravnave (ali manko) konceptov in vlog spolov iz različnih skupnosti. Pomagajte dijakom in dijakinjam aktivno prepoznavati in premagovati aktualne primere spolne pristranskosti, ki smo ji priča tudi v javnem življenju.
Za pomoč in konstruktivno kritiko lahko prosite tudi svoje kolege in kolegice – naj prisostvujejo vaši uri in vam podajo svoje uvide.
Za doseganje ničelne tolerance do nasilja v skupnosti je seveda ključno (so)delovanje različnih akterjev_k – staršev, politike in družbe kot celote. Kljub temu ima pedagoško osebje pomembno in vlogo moč, ki jo velja uporabiti pri promoviranju skupnosti in šol z ničelno toleranco do nasilja:
Znotraj razredov ustvarjajte varne prostore v katerih se dijaki in dijakinje lahko počutijo varne in varni. V razredu jim mora biti prijetno izražati svoja čustva, ki morajo biti na ustrezen način slišana. Zelo pomembno je skozi celoten proces izobraževanja spodbujati empatijo, spoštovanje in mirno reševanje morebitnih konfliktov. O tem zadnjem je potrebno dijake in dijakinje aktivno učiti.
Dijaki in dijakinje naj postanejo vaši zavezniki in zaveznice pri preprečevanju nasilja v šolskih okoljih: identificirajte ključne vrste nasilja (začenši z zasmehovanjem oziroma tako imenovanim bullyingom), ki se pojavljajo na vaših šolah in pripravite jasne strategije upravljanja s pojavnostjo teh vrst nasilja (od zaščite žrtev tistih, ki so dejanje opazili in o njem spregovorili pa do kaznovanja storilcev_k).
Znotraj šolskega ustroja se zavežite k nadaljnjemu razumevanju in poglabljanja znanja s področja nasilja, njegove prepoznave in kontekstualizacije vzrokov za nasilje. Ob tem je enako pomembno pridobivanje znanja s področja učinkovitega razreševanja (potencialnih) nasilnih situacij, ki mora biti podkrepljeno z jasnimi strategijami in pravilniki, ki v prvi meri zaščitijo žrtev in oddajajo zaupanje v šolo kot institucijo.
Pri obravnavani nasilja (ki mora biti konstanta in ne zgolj posledica najbolj tragičnih nasilnih dogodkov) se pedagoški delavci in delavke povežite še z ostalimi posamezniki, posameznicami in institucijami, ki bodo pripomogle tako k dvigu zavedanja o problematiki kot tudi poglobile znanje mladih o možnih virih pomoči in o pojavnosti nasilja kot takega (nevladne organizacije, uradne institucije, lokalna skupnost, starši).
»Projekt poglablja obstoječe in razvija nove perspektive v raziskovalnem in aktivističnem delu Mirovnega inštituta na področju enakosti spolov in moškosti. Z ozaveščanjem, usposabljanjem in mobilizacijo mladih moških v smeri zavračanja nasilja in kritičnega odnosa do hierarhičnih, dominantnih in privilegiranih odnosov med ljudmi projekt deluje na področju zmanjševanja vseh oblik nasilja na podlagi spola. Cilji projekta so izboljšanje znanja in krepitev kompetenc pedagoškega osebja, mladinskih delavk_cev in aktivistk_ov na področju preprečevanja nasilja na podlagi spola o normah hegemone moškosti in alternativnih konceptih moškosti; razvoj inovativnih participativnih praks za delo z mladimi; opolnomočenje mladih za nenasilno vedenje; ozaveščanje in izobraževanje mladih kot nosilcev sprememb z vrstniškimi dejavnostmi v šolah, mladinskih in športnih klubih.«
–
Preberi več
Avtorica je v raziskavi analizirala stereotipe o razlikah med moškim in ženskim spolom na področju osebnostnih lastnostih. Primerjavo je opravila na podlagi vprašalnikov maskulinosti in femininosti (ki temeljijo na spolnih stereotipih) in petih velikih faktorjev osebnosti. V raziskavi je sodelovalo 225 oseb četrtih letnikov različnih srednjih šol (111 moških in 105 žensk). Rezultati so pokazali, da so stereotipi prisotni in da so podobni tistim, ki jih ugotavljajo tudi druge podobne raziskave: moški naj bi imeli izražene lastnosti, ki se nanašajo na agresivne in nadzorovalne tendence ter na uveljavljanje sebe (moškost, tekmovalnost, moč, bojevitost, oblastnost, pogum, odločnost, občutek večvrednosti ipd.), ženska pa naj bi imela bolj izražene lastnosti, ki se nanašajo na skrb za druge in lastnosti, ki so potrebne za usklajene medosebne odnose (ženskost, nežnost, čustvenost, toplina, skrbnost, radovednost, sočustvovanje ljubeznivost ipd.).
Avtorici sta v sklopu projekta opravili 8 individualnih in 5 skupinskih intervjujev o spolnih stereotipih v šoli. Skupno je pri tem sodelovalo 20 učiteljic in 3 učitelji iz devetih šol (tri osnovne šole in šest srednjih šol). Ugotovili sta, da bi lahko učitelje_ice na podlagi odgovorov o obstoju, pogostosti ter intenzivnosti spolnih stereotipov razvrstili v dve skupini. Prvo (manjšo) skupino predstavljajo odgovori, ki gredo v smer, da slednji spolnih stereotipov v šoli ne zaznavajo kot problematičnih, niti med kolektivom niti med učenci in učenkami. V drugi (večji) skupini pa, nasprotno, poudarjajo prisotnost spolnih stereotipov v šolah. Učitelji_ce sicer izpostavljajo, da šola temelji na določenih stereotipih in da tudi sami z lastnimi pričakovanji do učencev in učenk ter lastnimi stereotipi vplivajo na reprodukcijo obstoječih spolnih stereotipov. Od deklet denimo se pričakuje, da so pridna in da se učijo, medtem ko se fantom dostikrat prilepi oznaka, da so leni, ampak pametni. Učitelji_ce izpostavljajo tudi pričakovanja o lepem vedenju, pridnosti in ubogljivosti deklet in razigranih ter bolj aktivnih fantih, delitev dela med spoloma (uspoljena delitev dela iz zasebne sfere, ki jo mladi percipirajo v medvrstniških odnosih v šoli), zunanji izgled, lepota, privlačnost, urejenost pri dekletih in podobno.
–
Avtorica je v sklopu magistrskega dela analizirala načine predstavitve spola, dejavnosti oseb in njihovega socialnega položaja. V analizo je bil zajet naključni vzorec 7 osnovnošolskih in 3 srednješolskih učnih gradiv s področja naravoslovja, družboslovja, jezikoslovja in umetnosti. Raziskava je razkrila, da učna gradiva vsebujejo ogromno spolnih stereotipov, kot so denimo, predstavljanje odraslih žensk znotraj kategorij dejavnosti, ki jih opravljajo doma (gospodinjstvo, nakupovanje) ali v skrbi za drugi, odrasle moške pa se reprezentira v kontekstu opravljanja javnih dejavnosti. Poleg tega se na splošno pogosteje pojavljajo moški, pri čemer je pomembno tudi dejstvo, da so predstavniki najvišjega družbenega razreda vedno moški liki. Učenje spolnih vlog poteka (tudi) skozi učna gradiva tekom izobraževanja, ki s takšnimi načini umeščanja spolov vzdržujejo in reproducirajo obstoječe spolne stereotipe. Takšna sporočila se ne odražajo le v izobraževalnih vsebinah ampak tudi v kasnejših študijskih izbirah moških in žensk na bodisi precej maskulinizirana bodisi feminizirana poklicna področja.
–
Avtorica je opravila kvalitativno analizo pregleda naslavljanja učencev in učenk v navodilih, rabe generičnega moškega spola in analizo primerov spolno stereotipnih vsebin v verbalnih in neverbalnih delih sporočila. Skozi študijo primera jo je zanimalo, ali lahko v primeru učnih gradiv govorimo o spolno občutljivi rabi jezika, pri čemer je v analizo vzela tudi učno gradivo za 4. razred osnovne šole. Identificirala je dve ravni spolne stereotipnosti in sicer glede prostora, ki je namenjen moškim in ženskam in vrste poklicev, ki jih povezujemo z enim ali drugim spolom (intelektualno zahtevnejše poklice opravljajo moški). Avtorji učnih gradiv gotovo premalo pozornosti posvečajo neverbalnim prvinam gradiva, ki izražajo ogromno neenakosti med spoloma. Posebno je problematična generična izbira moške oblike v navodilih, ki pa niti ni dosledno uporabljena – na ta način se namreč pri učenkah in učencih vzbuja vtis, da moška glagolska oblika ni zgolj generična, ampak se tako tudi vzpostavlja referenco zgolj na moškega naslovnika.
–
Avtor se v diplomskem delu se posveča toksični moškosti na Univerzi v Ljubljani. Ob tem prikaže različne oblike moškosti ter univerzo kot spolno zaznamovano institucijo, ki ima dolgo moško zgodovino. V diplomski nalogi so opisane zaščitne, toksične prakse, ki se na univerzi izražajo kot diskriminatorne prakse, spolno ne nevtralni kurikulum, spolno zaznamovano znanje ter poučevanje. Diskriminatorne prakse so razložene kot toksične, tihe prakse hegemone moškosti, ki okrepijo prevlado moških nad ženskami. Te prakse, ki se lahko kažejo kot direktne ali prikrite, predstavljajo oviro za raziskovalno delo ter za pedagoško delo, univerza pa jih soustvarja ter reproducira.
–
Diplomsko delo analizira podobe moškosti pri mladih v Sloveniji, pri čemer telo obravnava kot podlago na katero vnašamo kulturne pomene – preko bioloških znakov namreč določamo kaj je moški in kaj je ženska. Delo obravnava tudi socializacije procese moškosti in ženskosti in družbenih pričakovanj ter praks. Poseben poudarek je v diplomskem delu namenjen obravnavi hegemone moškosti, ki velja za najširše sprejeto in najbolj obravnavano obliko moškosti. Za zahodne družbe je tako značilen ideal belega, heteroseksualnega moškega, ki je za svoje delo plačan, temu –težko dosegljivemu idealu- pa stojijo nasproti še podrejene (gejevske moškosti) in marginalizirane moškosti (spol in rasa).
–
Diplomsko delo v teoretičnem delu predstavlja spremembe moškosti v postmoderni družbi, v obliki uporabe metode poglobljenih intervjujev pa skuša ugotoviti kako spremembe moškosti doživlja mlada generacija v Sloveniji. Diplomsko delo pri tem izhaja iz sprememb, ki so jo na hegemonsko moškost vnesla drugačna intimno-partnerska in družinska razmerja.
–
Magistrsko delo se ukvarja s koncepti moškosti in moških v kontekstu odnosa do živali in okolja. V magistrskem delu je prikazano, da je v (pozno) modernih, sodobnih družbah človeško ravnanje z živalmi in okoljem skrajno problematično in destruktivno – po eni strani povzroča trpljenje milijardam živih bitij ter sočasno trajno uničuje okolje. Kot enega izmed razlogov za tovrstno družbeno realnost, avtor magistrskega dela, izpostavlja koncept moškosti. Magistrsko delo prikaže kako predstave in ideali hegemone, dominantne moškosti vplivajo na vrednote in delovanje moških, s posebnim poudarkom na moškostne normative restriktivne emocionalnosti, seksizem in prehranjevanje, ki je osrediščeno okoli uživanja mesa. Poseben poudarek je v delu namenjen tudi raziskovanju okoljevarstva, veganstva in politike gibanj za osvoboditev živali – področjem, ki jih je več avtorjev (npr. Luke, Connell, Adams) označilo za ključna tako za izziv hegemonim moškostim kot tudi posledično za bolj humano in manj destruktivno ravnanje z živalmi in okoljem.
–
… na ozaveščanju ciljnih skupin projekta in slovenske javnosti o spolnih stereotipih ter prevladujočih tradicionalnih normah moškosti, ki mnogokrat vodijo v neustrezne vzorce vedenja.
Ključne projektne aktivnosti sledijo zasledovanju temeljnih projektnih ciljev:
EMPATH sofinancira Evropska komisija v sklopu programa Citizens, Equality, Rights and Values(CERV 2021–2027).
Ljudska univerza Celje je javni zavod, katerega ustanoviteljica je Mestna občina Celje. Ključna dejavnost zavoda je izobraževanje odraslih. Smisel in vizijo delovanja vidimo v sodobnem izobraževalnem središču, kjer se trudimo slediti vsem novostim na izobraževalnem področju in izobraževati ljudi po načelih vseživljenjskega učenja. Zavod posveča večji del svoje dejavnosti javni službi. Stalnica ostaja skrb za ranljive ciljne skupine v lokalni skupnosti in širše. Zavod izobražuje in usposablja ter nudi svetovanje in podporo predvsem mladim, priseljencem, brezposelnim osebam, zaprtim osebam, upokojencem itd.
Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES) je nevladna, neprofitna in prostovoljska organizacija, ki si prizadeva za poglabljanje razumevanja enakosti spolov v družbi. Zaradi delovanja, ki presega interese ustanoviteljev in zaposlenih ter je splošno koristno za širšo družbo, je IPES postal tudi nosilec statusa v javnem interesu na področju enakih možnosti žensk in moških. Naša vizija temelji na vzpostavljanju in spodbujanju aktivnosti za izgradnjo družbe, ki bo v celoti presegla ovire zaradi dimenzij spolov. Naš glavni cilj je tako opozarjanje na obstoječe spolne stereotipe in družbeno pripisane spolne vloge, ki nam zaradi pričakovanj, predstav in vzorcev obnašanja določajo mnoge omejitve in podreditve. Glavni namen našega delovanja vidimo v ozaveščanju različnih segmentov javnosti o družbeni konstrukciji teh vlog in o pomenu vključevanja vseh spolov v izgradnjo skupnosti, ki temelji na načelu nediskriminacije in enakih možnostih.
Univerza v Ljubljani je najstarejša in največja visokošolska ter znanstveno raziskovalna ustanova v Sloveniji, ustanovljena leta 1919. Danes jo obiskuje približno 40.000 študentov, zaposluje pa več kot 6000 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov in strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah. Osrednje poslopje, akademije in številne fakultete se nahajajo v mestnem jedru. Novejše univerzitetne stavbe stojijo na obrobju Ljubljane, kar daje univerzi in njenim študentom pridih vsenavzočnosti v mestu. Univerza v Ljubljani slovi po kakovostnih družboslovnih, naravoslovnih, humanističnih in tehničnih študijskih programih, ki so pripravljeni v skladu s smernicami Bolonjske deklaracije. Univerzitetni raziskovalci in raziskovalne skupine se s svojim znanstvenoraziskovalnim delom izkazujejo z vrhunskimi projekti na področju umetnosti, znanosti in tehnologije doma in po svetu.
Poslanstvo Pedagoškega inštituta je razvoj edukacijskih znanosti in ustreznih znanstvenih metodologij, pri čemer spodbujamo interdisciplinarno in multidisciplinarno povezovanje ter sodelovanje z drugimi znanstvenimi ustanovami v Sloveniji in tujini. Z diseminacijo znanstvenih izsledkov prispevamo tudi k razvoju pedagoške prakse. Pedagoški inštitut svoje poslanstvo in vizijo uresničuje z znanstveno-raziskovalnim delom, usmerjenim na specifična tematska področja, ki jih bomo raziskovali interdisciplinarno in multidisciplinarno, s prispevki različnih edukacijskih ved: sociologije izobraževanja in znanja, komparativne edukacije, filozofij vzgoje, pedagoške antropologije, razvojne, pedagoške in socialne psihologije, pedagogike, jezikoslovje, feministične teorije, epistemologije, diskurzivnih študij, kritične teorije družbe idr.
